Ne obrezujemo vseh

Tudi drevesa, ki so pozno pozimi in zgodaj spomladi polna vode in se ob obrezovanju „solzijo", na primer javorje, breze, divji kostanj, orehe in češnje, pa tudi kivi in vinsko trto, je bolje obrezovati poleti ali pozno jeseni, na začetku dobe mirovanja.

Kaj potrebujemo?

Za obrezovanje uporabljamo dobro nabrušeno orodje, ki ga sproti razkužimo, kar je predvsem pomembno za zdravje sadnega drevja. Osnovna oprema so škarje, s katerimi režemo veje do debeline okoli 2,5 mm, in žaga za obrezovanje, s katero se lotimo debelejših vej.

Za obrezovanje višjih dreves bomo potrebovali tudi lestev in žago na palici, pa seveda pravo obutev in opremo, da boste na višini varni.

Načinov obrezovanja drevja je več, katerega se boste poslužili pa je odvisno tako od vrste, višine in starosti drevesa, njegovega stanja in seveda namena, ki ga želite z rezjo doseči. Načeloma velja pravilo, da iz krošnje odstranimo vse suhe veje in tiste, ki so jih polomili sneg, zmrzal in veter.

Odstranimo tudi „divjake" in veje, ki se že ali pa se bodo v prihodnosti zaradi smeri rasti prepletale med seboj. Pri tem praviloma ne poskušamo spreminjati naravne oblike krošnje (razen, če drevo obrezujemo za palmeto ali rozeto); obrežimo tako, da se bo krošnja enakomerno razraščala navzven.

Debla in veje

Če zaradi oblikovanja krošnje krajšamo zdrav del debla ali veje, krajšamo praviloma nad zdravim brstom (ali parom brstov), saj tako spodbudimo rast novih poganjkov.

Pri odstranjevanju celih vej z debla pazimo, da ne ranimo vejnega ovratnika - to je odebeljen del, kjer se veja prirašča k deblu. Če vejo odrežemo tik ob deblu bomo namreč ranili zaščitno plast drevesa, to pa bo tako postalo bolj občutljivo za bolezni.