Katere vrtnine želimo imeti

Najprej se je treba odločiti glede vrtnin, ki jih bomo v tekočem letu gojili na vrtu. Presodimo količino potreb glede na število družinskih članov, nato pa upoštevamo tudi to, katere vrtnine imamo najraje in "gredo najbolj v promet".

Skoraj v vsaki vrtnarski knjigi so določene tudi sorodstvene vezi med posameznimi vrtninami, ki v urejenem sistemu kolobarjenja igrajo eno izmed ključnih vlog.

Pri izbiri posameznih vrtnin vsekakor ne smemo pozabiti na rastline za zeleno gnojenje.

Razvrstitev po skupinah

Glavne vrtnine nato razvrstimo po skupinah. Nekatere sorodstvene vezi bodo nekoliko neverjetne, vendar bi jih zlahka prepoznali, če bi rastlinam pustili cveteti, kar pa v domačem vrtu največkrat ni pravilo.

V naslednji fazi je potrebno skicirati gredice, kjer želimo kolobariti.

Posamezne gredice je najbolje ločiti na enake dele, ki se ujemajo s številom let kolobarjenja. Za začetek lahko poizkusite s tri ali štiriletnim kolobarjem.

Kolobarjenje glede na sorodstvene vezi

Prvo pravilo, ki ga upoštevamo, je, da na posameznih predelih, ki smo jih prilagodili sistemu kolobarjenja, skupaj ohranimo sorodnike.

Če na eni gredici ni dovolj prostora za vrtnine, ki jih uvrščamo v isto družino, skupaj umestimo rastline, ki imajo podobne rastne zahteve.

Tako se proti koncu maja ne bomo znašli v težavah, ko bi za zadnje vrtnine dodatno ustvarjali prostor na neprimernih mestih v vrtu.

Kolobarjenje glede na užitne dele rastlin

Pri oblikovanju kolobarja si lahko pomagamo tudi z užitnimi rastlinskimi deli. Sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni, gomolji.

Ne pozabimo pa na užiten cvet, kamor uvrščamo cvetačo, brokoli in artičoko.

Pravilno gnojenje v kolobarju

Ko razmišljamo o kolobarju poleg sorodstvenih vezi in užitnih delov rastlin, pomislimo tudi na gnojenje. Za zagotovitev pravilnega gnojenja zadostuje, če vrtno površino razdelimo na tri namišljene dele oz. enote.

V prvi del razvrstimo velike porabnike, kot so kapusnice, plodovke in gomoljnice. Gredice pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet, ki izboljšuje rodovitnost tal. Če pa v tleh primanjkuje kalija, uporabimo sodobno organsko gnojilo v obliki pelet, ki je obogateno z naravnimi viri kalija.

Na drugem delu sledijo srednji porabniki hranil, kjer gojimo: solato, radič, endivijo, kitajsko zelje in vse prezimne vrtnine: motovilec, špinačo, por, blitvo in zimsko solato. V tem delu imamo tudi zelišča. Tudi tukaj gnojimo s sodobnim peletitanim organskim gnojilom, ki ima velik del suhih snovi.

Na tretjem delu oz. površini prostor ponudimo manjšim porabnikom hranil, kjer v tekočem letu organskih gnojil ne uporabljamo, gnojimo samo, če to zahteva analiza tal.

Na takih tleh bodo uspevali: korenje, čebula, česen, šalotka, korenast peteršilj, grah, fižol, bob in druge stročnice.