Uporaben in privlačen

Tradicionalni kuhinjski oziroma kmečki vrt je zemljišče najpogosteje pravilnih oblik, namenjeno gojenju užitnih in uporabnih vrtnin.

Na njem tako v harmoniji rastejo jušna in druga zelenjava, ki mora biti vedno pri roki, zelišča in dišavnice, uporabne za začinjanje jedi in pripravo čajev, ter okrasne rastline, primerne tudi za rezano cvetje.

Če je pravilno zasnovan in vzdrževan, je kuhinjski vrt za vzdrževanje dokaj enostaven, po drugi strani pa zelo rodoviten, saj v kombinaciji užitnih in okrasnih rastlin ter sajenjem ob navpične opore (na primer fižolovke) zagotavlja bogat pridelek, hkrati pa tudi pašo za oči skozi vse leto.

Pogled v zgodovino

V zgodovini so se priročni kuhinjski vrtovi, po funkciji in delno tudi videzu podobni, pojavljali na vseh koncih sveta.

Potager – francoska različica kuhinjskega vrta – v svojih zgledih in navdihih sega v zlato dobo francoskih okrasnih vrtov v 17. stoletju in še dlje, v čas francoskih renesančnih vrtov iz 15. stoletja.

Iz teh preteklih obdobij je potager prevzel prepoznavne, največkrat pravilno oblikovane in simetrične gredice, v katerih pa so, za razliko od na primer vrtov v Versaillesu, kjer prevladujejo pušpan in druge okrasne rastline, posajeni zelenjava, zelišča ter nekatere užitne, pa tudi neužitne, okrasne rastline.

Namen takega vrta je bil namreč združiti uporabno funkcijo vrta, ki zagotavlja hrano, z okrasnim, očesu prijaznim videzom.

Slovenski 'gartlc'

Pri nas je podobno vlogo stoletja igral kmečki vrt oziroma po domače gartlc. Po obliki sicer manj strogo zasnovan od francoskega potagerja in navadno ograjen z nizko leseno ograjico je tudi ta našel mesto tik ob (navadno kmečki) hiši, blizu kuhinje, kjer so bili zelenjava in začimbe vedno pri roki.

Čeprav so imeli kmetje njive, kjer so pridelovali večje količine zelenjave in poljščin zase in za prodajo, so namreč gospodinje potrebovale manjši, predvsem pa bližji, bolj priročen vrt, na katerem so gojile zelenjavo in dišavnice za vsakdanjo rabo.

Poleg zelenjave in začimb so na gartlcu običajno rasle tudi cvetlice, pogosto astre, cinije, gladiole ali sončnice. Cvetove so gospodinje uporabljale za popestritev mize in polic v hiši, pa tudi za okrasitev bližnje kapelice, cerkve ali grobov.

Gartlc za 21. stoletje

Z urbanizacijo, rastjo spalnih naselij in preseljevanjem v mesta so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja tradicionalni kmečki vrtovi ob hišah začeli izginjati. A ne za dolgo. V zadnjih letih, ko se vse bolj zavedamo pomembnosti in kakovosti sveže, doma vzgojene hrane, se namreč vračajo v vsej svoji bujnosti, pestrosti in nostalgični privlačnosti.

Za pravi bum priljubljenosti malih „obhišnih“ vrtov je poskrbela tudi ameriška prva dama Michele Obama, ki je kmalu po vselitvi v Belo hišo spomladi leta 2009 na trati zasadila kuhinjski vrt in postavila zgled za gojenje sveže, domače zelenjave. Pred njo je zelenico pred predsedniško rezidenco nazadnje „obdelovala“ Eleanor Roosevelt, ki je v Beli hiši s svojim možem živela pred in med 2. svetovno vojno.

Priljubljenost kuhinjskih vrtov tako iz leta v leto raste, takšne in podobne oblike vrtnarjenja pa spodbujajo tudi številne ekološke, naravovarstvene in druge neprofitne organizacije, ki opozarjajo na vprašljivo kakovost uvožene, masivno pridelane zelenjave.

Kaj pravite, morda je prav letos pravi čas, da se lotite zasnove svojega gartlca?

Moj gartlc – kako začeti?

Izbira zemljišča

Prvo, kar potrebujete, je seveda zemljišče oziroma košček zemlje, na katerem boste zasadili svoj kuhinjski vrtiček. Sledite preizkušenemu pravilu in izberite prostor ob hiši, čim bliže kuhinji, po možnosti dostopen s terase ali skozi zadnja vrata.

Pri izbiri lokacije pazite tudi na ustrezno stran neba; severna in vzhodna lega sta manj primerni, pomembno pa je upoštevati tudi senco, ki jo bo na vrt metala hiša.

Velikost oziroma majhnost razpoložljivega prostora naj vam nikar ne vzame veselja – že nekaj kvadratnih metrov bo dovolj, da se boste lahko veselili domačih pridelkov.

Zasnova gredic

Da bo gartlc čim bolj uporaben in priročen, namesto velikih gred po vzoru njive oblikujte manjše gredice, ločene s potkami. Te bodo omogočile enostaven dostop do vseh gredic ter enostavno pobiranje pridelka tudi s sredine grede.

Če ste se odločili za vrtiček po francoskem vzoru s pravilno oblikovanimi, simetrično razporejenimi gredicami, izberite vzorec, ki ustreza velikosti in obliki izbrane parcele. Ni treba, da so grede pravokotne ali kvadratne; lahko jih razporedite zvezdasto, iz sredine navzven, kot kolobarje, polkroge …

Naj ne bodo prevelike. Če nameravate posaditi večjo količino iste zelenjave, jo raje razporedite na dve ali tri gredice.

Svoj vrtiček lahko bodisi zato, da ga zavarujete pred tačkami hišnih ljubljencev, ali pa zgolj zaradi estetskega vidika, ogradite. Rustikalen videz bo ustvarila preprosta, nizka lesena ograjica, če imate več potrpljenja pa se lahko poigrate tudi z izdelavo ograje iz prepletenega šibja.

Izbira rastlin

Pri tradicionalnem kuhinjskem oziroma kmečkem vrtu je bilo prvo vodilo uporabnost – držite se ga tudi vi. Pomislite na to, katero zelenjavo imate radi, katere dišavnice ali zelišča uporabljate pri kuhi ali za pripravo čajev in katere cvetlice želite občudovati skozi okno ali v šopku na kuhinjski mizi. Prav nobenega smisla namreč nima, da posadite rastline, ki jih ne potrebujete.

No, če ste v zadregi, vam vseeno ponujamo nekaj namigov: Med vrtninami, ki se najpogosteje znajdejo na kuhinjskem vrtu, je gotovo jušna zelenjava – korenje, peteršilj, zelena in koleraba, pa različne solatnice in čebula. Ob robu se pogosto bohotijo buče ali kumare, ali pa na fižolovke vzpenjajoč se fižol ali grah.

Ker bodo rastline rasle precej blizu skupaj, ne bo odveč, če se boste pred sajenjem poučili o dobrih in slabih sosedih v vrtu in si tako prihranili razočaranje nad bornostjo pridelka.

Zelišča in dišavnice

Zelišča in dišavnice, na primer sivko, majaron, materino dušico, pelin, luštrek, pehtran in druge, lahko posadite kot obrobo, nekakšno „živo mejo“ za gredice z zelenjavo, ali pa jih umestite v samostojne gredice.

Seveda pa ne pozabite na okrasne rastline, ki v vrt prinašajo pestrost oblik in barv. Poleg zgoraj omenjenih aster, cinij, gladiol in sončnic lahko posadite tudi rastline, ki imajo tako okrasno kot uporabno vrednost, na primer kamilice, dišeči grah, ameriški slamnik, sivko in podobno, odvisno seveda tudi od podnebja, v katerem vrtnarite.

In za konec še spodbuda: majhen kuhinjski vrt od vas ne bo zahteval veliko prostora, denarja in pozornosti, v zameno za vsako uro dela pa vas bo bogato nagradil z vonji, okusi in aromami, ki jih na policah trgovskih centrov skoraj ni več mogoče najti.