Izvor in simbolika

Vrtnica izvira iz Azije, kjer obstaja okrog 250 različnih vrst in več kot 10 000 različnih hibridov vrtnice. Samo tri vrste se destilirajo: francoska vrtnica (Rosa gallica), stolistna vrtnica (Rosa centifolia) in damščanska vrtnica (Rosa Damascena).

Stare civilizacije so razlagale, da je lepota vrtnic delo božjih rok. Njihov nastanek je menda povezan z mitom o tragični ljubezni med Venero in Adonisom. Iz krvi smrtno ranjenega Adonisa naj bi vzklile vrtnice, ki simbolizirajo neminljivo ljubezen.

Poleg tega pa je bila vrtnica v antiki simbol herojskega poguma, zmagoslavja in zmage. Že stari Grki so jo razumeli kot simbol smrti in večnega življenja, v Rimu pa so vrtnice zelo zgodaj vključili v kult prednikov. Rimljanom so predstavljale simbol bogastva in razkošnosti, zato so jih gojili skozi celo leto.

Kasneje vrtnica v krščanstvu postane simbol duhovne ljubezni. Bela vrtnica je podobno kot lilija simbol čistosti, saj je bila Marija po krščanskem nauku edini človek brez izvirnega greha.

Barve

Simbolni pomen vrtnic se odraža tudi na ravni barv, saj vsaka barva vrtnice nosi svoj pomen.

Tako rdeča vrtnica na splošno velja za rožo ljubezni in strasti, rumena za prijateljstvo, radost in zadovoljstvo, oranžna za poželenje, roza za ljubkost in plemenitost, bele vrtnice (z njimi so po navadi okrašene poročne dvorane) pa božansko lepoto in spoštljivost. 

Gojenje

Vrtnice so ene najstarejših gojenih rastlin, o čemer zgovorno priča dejstvo, da obstaja danes že več kot 25.000 različnih sort vrtnic, tej veliki družini pa se iz leta v leto pridruži kakšna nova članica.

Vrtnice se ne razlikujejo samo po barvi cvetov, temveč tudi po času cvetenja, odpornosti proti dežju, škodljivcem in boleznim, plodovih, vonju, višini...

Glede na način rasti jih delimo na tri skupine – grmaste vrtnice, gredne vrtnice in vzpenjavke. Slednje veljajo za močne rastline z dolgimi poganjki, ki jih vežemo na ograjo, in so zelo priljubljene.

Treba jih je redno in kar precej obrezovati, cvetijo pa dvakrat letno – v zgodnjem poletju in zgodnji jeseni. Grmaste vrtnice so v bistvu skupina različnih vrst in križancev, ki ne potrebujejo zelo veliko nege.

Cvetenje

Njihovo cvetenje je odvisno od vrste – stare vrste cvetijo enkrat v sezoni, medtem ko moderne grmaste vrtnice cvetijo čez celo poletje. Mogoče jih ravno zato lahko zagledamo v številnih javnih parkih, na trgih, tudi ob šolskih poteh.

Gredne vrtnice pa so samostoječe vrtnice, ki imajo cvetove na vrhu rastline. Njihova višina je zelo raznolika – zrastejo pa tudi do enega metra in pol, in so kot take pravi okras marsikaterega vrta.

Skrb in nega obrodita dišeče cvetove!

Vrtnice imajo zelo globoke korenine in uspevajo tudi med sušnimi poletji. Toda premalo vode bo povzročilo, da bodo cvetovi manjši ter občutljivejši na sončni ožig.

V primeru pomanjkanja vode jih je potrebno izdatno zalivati – najbolje zjutraj ali zvečer, ko ni močnega sonca. Ko cvetovi odcvetijo, je treba odstraniti odcvetele cvetove, sicer se začne razvijati seme. Hkrati se s tem pospeši neprenehno (seveda sezonsko) cvetenje.

Toda pozor: jeseni se cvetovi ne odstranjujejo, da se ne vzpodbudi rast novih poganjkov. Obrezujejo se v času mirovanja, vendar ne pozimi, v času zmrzali. Seveda jih tudi redno preglejujemo, saj tako hitro odkrijemo škodljivce, ki jih je potrebno odstraniti.

Vrtnice v kozmetiki...

Izvlečki iz vrtnic se uporabljajo v različne kozmetične in tudi zdravilne namene.

To so vedeli že stari Egipčani, Kleopatra denimo je z opojnimi vonjavami damaščanskih vrtnic osvojila Julija Cezarja. Z rožnim oljem je prepojila celo jadra na svoji ladji in pozneje je ovita v razkošni vonj vrtnic brezsramno triumfirala v Rimu in ga okužila z modo tega parfuma.

Vrtnica deluje pomirjajoče, protivnetno, antiseptično, pomagala naj bi pri astmi in bronhitisu. Vse našteto niti ne čudi, saj vrtnica vsebuje različne kemijske spojine in komponente.

... in kulinariki

Vse visoke kulture so častile vrtnico in vpletale cvetne liste vrtnic, rožno vodo in rožno olje tudi v kulinarične mojstrovine.

Poleg rožne vode se uporabljajo še sveži ali posušeni cvetni lističi, rožni sirup in eterično olje vrtnic. S cvetovi vrtnic odišavimo kis, dodajamo jih bovlam, posušene cvetne lističe zmeljemo v prah in dodajamo sladkorju ali soli.

Rožni sirup si lahko pripravimo sami z nekaj pestmi osmukanih cvetnih listov, ki jih stresemo v liter vode ter jim dodamo sok dveh limon. Nato segrevamo do vrenja, pokrito pustimo stati 20 minut, precedimo in dodamo en kilogram rjavega sladkorja. Ponovno segrejemo do vrenja in na zmerni vročini kuhamo 30 minut.

Sirup je primeren za aromatiziranje mlečnih jedi, napitkov, sadnih kaš in podobno.

Vrtnice so tudi zelo primerne kot dekoracija na različnih jedeh, zelo znane in priljubljene pa so tudi kopeli iz vrtnic.