Preberite, katere so najpogostejše nevarnosti na vrtu in kako se jim izogniti:

Sončne opekline

Pozno spomladi in poleti, ko je sonce najmočnejše, je na vrtu tudi največ dela. Sajenje, okopavanje, privezovanje, pletje, zalivanje, pa košnja in grabljenje zelenice … Ob vseh teh nujnih opravilih ne smemo pozabiti, da na vrtu pred škodljivimi sončnimi žarki nismo nič bolj varni kot na plaži, zato delo na vrtu načrtujmo podobno kot poležavanje ob morju - bodisi zgodaj zjutraj ali pa pozno popoldne, ko sonce že izgubi svojo moč.

Če se delu na vrtu v opoldanskih urah ne moremo izogniti, se ustrezno zaščitimo - krema z visokim zaščitnim faktorjem, zračna oblačila z dolgimi rokavi in primerno pokrivalo za glavo bodo kožo obvarovali pred soncem in nastankom kožnih bolezni.

Klopi

Čeprav je splošno prepričanje, da klopi na nas prežijo predvsem na travniku in v gozdu, pred njimi nismo varni niti na domačem vrtu. Bolj bujno ko je zaraščen, več je možnosti je, da so v njem našli zavetje tudi ti mali, a nevarni zajedalci.

Da bi se izognili njihovim nadležnim ugrizom in boleznim, ki jih prenašajo, pri delu na vrtu nosimo dolga oblačila in uporabljajmo sredstva - losjone ali spreje za odganjanje klopov. Po vrtnarjenju je obvezno tuširanje in pozoren pregled telesa!

Bolečine v hrbtu

Nekoč so ljudje v poletnih mesecih ob delu na vrtu ali njivi preživljali cele dneve, dandanes pa je čas za to za večino omejen na popoldneve ali konce tedna. Želji, da bi v naglici postorili čim več, dodajmo še slabo razgibanost in telesno pripravljenost - in bolečina je tu.

Da vam nepazljivost ne bi povzročila bolečin v hrbtu in pokvarila vrtnarskih užitkov, če ne celo poletja, se dela na vrtu ne lotevajte zaletavo. Pazite na to, kako dvigujete bremena, na primer kup plevela ali vedro z vodo - to vedno počnite iz počepa in ne s sklanjanjem, ki obremeni hrbet. Da bi se izognili bolečemu hrbtu ali kolenu, si za dolgotrajno delo čepe, denimo sajenje, pletje ali okopavanje krompirja, na vrt prinesite pručko ali nizek stolček.

Poškodbe z orodjem

Vsi se smejimo ob stereotipnih posnetkih nerodnih vrtnarjev, ki stopijo na grablje, a poškodbe z vrtnarskim orodjem so resna stvar. Obrezovanje drevja ali žive meje, košnja trave, okopavanje z vilami ali popravljanje ograje … Poleti so urgentni oddelki bolnišnic polni ljudi, ki so zaradi nepravilne ali nepazljive uporabe vrtnega orodja utrpeli resne poškodbe, morda celo izgubo prsta.

Zato vrtnarjenja ne jemljite zlahka: uporabite primerno obutev - posebno pogoste so poškodbe bosih stopal, ki se znajdejo pod kosilnico, ali padci z lestve zaradi neprimerne obutve, nosite zaščitne rokavice, električno ali motorno orodje, na primer žage ali električne škarje, pa uporabljajte le, če ste uporabe vešči.