V dolžino zrastejo do 40 cm in tehtajo okrog 2 kg. Plodovi so večinoma zeleni, gojijo pa tudi rumene bučke. Manjši plodovi imajo nežnejši okus. Vsebujejo predvsem ogljikove hidrate, beljakovine, kalcij, fosfor, železo, provitamin A in vitamin C.

Zaradi vseh hranilnih snovi so bučke priporočljive za bolnike s protinom in revmatizmom, ker so lahko prebavljive, jih lahko uživate tudi v primeru težav s prebavo, raziskave kažejo vpliv na zmanjševanje holesterola v krvi, preprečevale naj bi celo bolezni srca.

Kaj morate vedeti o vzgoji?

Nekje v maju oziroma ko se vreme dovolj otopli, lahko bučke posejete neposredno na gredo, jih je pa priporočljivo predhodno nakaliti že v rastlinjaku. V majhne lončke 2 do 3 centimetre globoko posejete posamezna semena in jih po zadnjem mrazu presadite na vrt. Ker se tako kot kumare rade močno razrastejo, jim morate na vrtu zagotoviti dovolj prostora (1 m v vrsti in 1 m med vrstami). Potrebujejo dobro pognojena tla, veliko sonca ter vlage. Prostor zanje torej najdite na sončnem delu vrta in jih dvakrat tedensko dobro zalijte; predvsem zalivajte zemljo ob rastlini in ne listov ter cvetov, saj se v nasprotnem primeru lahko razraste pepelasta plesen. Priporočljivo je sadike saditi v globel, ki bo zadrževala potrebno vlago, ne pozabite pa niti na zastirko iz preperelega komposta. Kot pri vseh drugih rastlinah je smiselno upoštevati dobre in slabe sosede. Najbolje je bučke gojiti ob visokem fižolu, koruzi, mednje pa posejati kapucinke. Med dobre sosede sicer štejemo še grah, paradižnik, redkvico, koruzo, solato in rdečo peso, koristne rastline v vrsti pa so tudi bazilika sončnice in meta. Ko plodovi dozorijo, jih je najbolje pobrati v jutranjih urah, in sicer z nožem, saj tako rastlino spodbudite k tvorbi novih cvetov.