Paradižnik je v Evropo leta 1498 prinesel Krištof Kolumb. Sprva so ga zaradi rdeče barve plodov imeli za strupenega. V zrelem paradižniku je veliko kemičnih spojin (karotenoidi, likopen, betakarotin ...), ki jih z enim imenom imenujemo antioksidanti. Vsebuje 7 različnih mineralov, 10 slednih elementov, 13 vitaminov, 3 sadne kisline in sladkor. Spodbuja delovanje želodca, trebušne slinavke in jeter ter spodbuja apetit. Zeleni deli paradižnika pa vsebujejo solanin, ki lahko povzroči glavobol in slabost.