Martin iz Toursa, katerega god praznujemo, z današnjimi martinovanji nima veliko skupnega. Ta dan je doživel skozi čas močno komercializacijo in verjetno je to tudi eden izmed razlogov, zakaj se je tako dobro ohranil.

Kdo je bil sveti Martin?

Martin je bil deček, ki se je leta 316 v današnjem Szombathelyju na Madžarskem rodil poganskim staršem. Kristjan je postal že zgodaj, se s starši preselil v Francijo in bil tam posvečen v mašnika in ustanovil prvi samostan na Francoskem. V Toursu je bil izvoljen za škofa in tam tudi umrl leta 397. O njegovem življenju, osebnosti in delu je skozi stoletja nastalo malo morje različnih zgodb, ki so se ljudem vtisnile globoko v spomin. Samo v Sloveniji je svetemu Martinu posvečenih 120 cerkva, raznih samostanov, mest in gradov pa kar na tisoče po vsem svetu.

Martinovo pri nas

Z martinovanjem se v osnovi nekako zaključuje jesenski cikel. November je namreč v preteklosti veljal za čas poganskih zahvalnih daritev za letino in uspešno pašo, čas priprave zalog za zimo, čas kolin in blagoslavljanja črede. Zaradi priljubljenosti med pokristjanjevanjem cerkev praznika ni odpravila, pač pa ga je zaznamovala s svetim Martinom.

Pri nas se je 11. november uveljavil kot praznik vina, ob katerem se veselimo, nazdravljamo dobri letini in se mastimo s kulinaričnimi presežki. V tej obliki smo ga začeli praznovati konec 70. let.

Velja, da naj bi prav na ta dan, 11. novembra, mošt postal vino in številni opravijo celo blagoslov vina. Blagoslov po šegah in navadah poteka tako, da se nekdo preobleče v škofa in v obliki nekega obreda blagoslovi vino.

Po Sloveniji se na ta dan in v dneh okoli tega praznika organizirajo raznovrstne zabave, veselice, na mizah je mesa v izobilju, ne gre pa brez mlincev in rdečega zelja. Na mizi načeloma ne sme manjkati niti gos, ki je simbolično povezana z gibanjem sonca. Bila je atribut keltskih vojnih bogov, rimskega Marsa, nekoč poljedelskega boga, zato so jim gosi žrtvovali, simbolizira pa tudi zdravilno moč, ljubezen, hišno gospodinjstvo ...

Kaj pravi statistika?

Po podatkih Statističnega urada RS smo v letu 2016 v Sloveniji pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina. Močno prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino (skoraj 70 %). Z vinom smo bili tako v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni. Perutninskega mesa je bilo prirejenega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe 107-odstotna. Vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kg. Zraven omenjenih jedi vedno postrežemo tudi mlince, teh so industrijska podjetja v Sloveniji v letu 2016 prodala za dobrih 320.000 evrov oziroma za okrog 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja. 

Cena kakovostnega vina se je v zadnjih 10 letih v trgovini dvignila za več kot 50 %

V letu 2016 smo za steklenico kakovostnega vina odšteli povprečno 3,05 evra, medtem ko smo v letu 2006 za steklenico prav takega vina odšteli 1,92 evra. Cena kakovostnega vina je v teh desetih letih nihala; najvišja je bila v letu 2013, ko smo za steklenico takega vina odšteli 3,35 evra. Za kilogram grozdja smo v letu 2016 odšteli 3,45 evra, 10 let prej pa tretjino manj (2,62 evra).

Več vina uvozimo, kot izvozimo

V letu 2016 smo v Slovenijo uvozili nad 13 milijonov litrov vina iz svežega grozdja ali za blizu 13 milijonov evrov. Največ vina smo uvozili iz Italije, Makedonije in Madžarske. Izvozili pa smo nekaj nad 4,5 milijona litrov vina iz svežega grozdja, v vrednosti skoraj 14 milijonov evrov. Največ smo ga izvozili v Italijo, Združene države in Avstrijo. V zadnjih letih se je zelo povečal izvoz na Kitajsko, in sicer od leta 2007, ko smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, do leta 2016 za skoraj desetkrat.

Koliko vina popijemo Slovenci?

Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača vse leto, ne le za martinovo. V Sloveniji smo ga v letu 2015 porabili povprečno 43 litrov na prebivalca, od tega več kot 68 % belega. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto v Evropski uniji; pred nami so bili Portugalci z 48 litri ter Luksemburžani z nekaj več kot 50 litri na prebivalca. Najmanj so ga popili Poljaki, in sicer dobra 2 litra na prebivalca. V celotni Evropski uniji se ga je popilo povprečno 23,9 litra na prebivalca.