Semenska knjižnica je alternativni pristop ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki z brezplačno izmenjavo semen ali sadilnega materiala med svojimi člani krepi lokalno skupnost in vrača seme v roke ljudi, na polja, v vrtove in sadovnjake.

Pomen tega programa je toliko večji, če se zavedamo, da so številne vrste avtohtonih, slovenskih sort, s katerimi so se prehranjevali naši predniki, preprosto izginile.

Ali Semenska knjižnica že dejansko deluje? Koliko članov že imate?

Knjižnica deluje. Na žalost v manjši meri, kot smo si za ta čas želeli. Pri pridobitvi prostorov je prišlo do manjše zamude in še nismo uspeli dokončno urediti semenskega laboratorija, zato ta kljub vsej že kupljeni opremi še ni aktiven. Kar zadeva zbrane stare sorte semen, moram reči, da smo bili kar uspešni. Trenutno smo zbrali 62 starih sort (od paradižnika, koruze, solate, ajde, česna, čebule ...).

Vsa semena bodo varuhom posredovana preko pošte v kuvertah, ki so jih na Kalinčkovih delavnicah porisali učenci petih razredov. Kalničkove delavnice, ki so v prvi vrsti namenjene osveščanju otrok, se izvajajo v sodelovanju s sedmimi ekošolami iz Podravske in Pomurske regije.

Skupaj z zbiranjem semen pa smo iskali tudi varuhe semen. Odziv posameznikov je bil presenetljiv in na našem seznamu bodočih varuhov je kar nekaj ljudi. Z uradnim včlanjevanjem v Semensko knjižnico še nismo pričeli, saj smo se odločili, da to storimo po objavi digitalnega herbarija.

Se boste širili tudi zunaj Pomurske in Podravske regije?

Naša velika želja je, da se razširimo na območje celotne Slovenije. Ker smo na žalost tako finančno kot časovno omejeni, smo se odločili, da knjižnico širimo postopno. Najprej trdni temelji na četrtini Slovenije, potem pa naprej. Res pa je, da smo dobili tudi nekaj sort iz drugih slovenskih regij, darovali so jih ljudje, ki podpirajo naš projekt.

Kje in kako se lahko ljudje pridružijo?

Ljudje se lahko pridružijo na več načinov: lahko postanejo varuhi, lahko postanejo naši podporniki, lahko pa se nam pridružijo tudi kot prostovoljci. Z uradnim včlanjevanjem bomo pričeli kmalu, to pomeni še v marcu 2012, po objavi digitalnega herbarija. Prej skoraj ni imelo smisla, saj posameznikom kljub plačilu letne članarine, ne bi mogli nuditi vseh ugodnosti.

Ste že kaj izjemnega odkrili, ohranili, vrnili v rabo?

Vsaka sorta v semenskem arhivu je posebna in vredna ohranitve in čisto vsake smo veseli. To so tiste sorte, ki so kljub vsem negativnim vplivom, med ljudmi ohranile vse do danes. Izpostavim lahko mogoče staro sorto česna, čebule, pa tudi seme ajde sorte Čebelica in Darja, več različnih sort koruz...

Kaj točno v praksi pomeni to, da so vzorci semen na voljo za izposojo?

Količina semena določene sorte v knjižnici je omejena oziroma razmeroma majhna in knjižnica ne more izposodit semena za setev na velikih površinah. Imamo denimo eno staro sorto fižolo, od katere imamo samo devet semen. Vseh devet semen pa si lahko izposodijo posamezniki. Po objavi digitalnega herbarija, nam bodo posamezniki sporočili, katero sorto bi želeli ohranjati.

Glede na število interesentov bomo enakovredno porazdelili količino semen .Če se za omenjen fižol javijo trije varuhi, bo vsak od njih dobil v izposojo tri semena in vsak od njih mora ob koncu sezone vrniti vsaj tri fižole. Čeprav upamo, da jih bo več.

Lahko naštejete nekaj slovenskih vrst, ki so že izginile?

Težko rečem, katere sorte so za vedno izginile, saj nekatere še vedno tiho krožijo med ljudmi. Ene izmed zelo redkih so sigurno beltinske pšenice, ki jih v prvi polovici 20. stoletja požlahtnil prof. Mikuž. Tudi pri vinski trti se je veliko starih sort izgubilo oziroma nehalo pridelovati. Podobno je pri vrtninah.