Življenje v betonski džungli je za nekatere pravi balzam. Premikanje z metroji, z dvigali, tekanje po umetnih stezah, razgled na strehe nebotičnikov in nepregledne širjave luči.

In predvsem nepregledne množice ljudi, ki se srečujejo v nakupovalnih središčih, finančnih centrih, muzejih, galerijah, podzemnih železnicah...

Medtem ko je številnim takšno življenje pisano na kožo, se drugi v urbanem okolju počutijo odtujeni od narave in tudi sami od sebe.

Taki iščejo nenavadne rešitve, ki bi jim v velikem mestu pričarale vsaj malo svežine in stika s pristnim naravnim okoljem. In ravno njim so namenjeni zgornji poskusi pričaranja naravnega, zelenega v urbanem okolju.

V Sloveniji imamo srečo, da do najbližje travice nikoli ni predaleč.