Ker je darilo boginje modrosti prinašalo zdravje, hrano in razsvetljavo, jo je ljudstvo izbralo za zaščitnico in mesto je dobilo novo ime: Atene.

Drevo, ki se vztrajno upira močnim obmorskim vetrovom in raste tudi na neizprosno trdi zemlji, je včasih veljalo celo za sveto, še danes pa velja oljka za kraljico med drevesi. In kako ne bi, saj daje sadove, iz katerih pridobivamo dragoceno olivno olje. To je že od nekdaj zelo razširjeno v prehrani, saj naj bi imelo številne zdravilne lastnosti. Ravno tako kot takrat, ko se je Odisej natrl z olivnim oljem in si nadel božansko podobo, je olivno olje zaradi svojih lepotilnih učinkov še danes močno razširjeno tudi v kozmetični industriji.

Ob obiranju oljk se ni mogoče izogniti občutku povezanosti z daljnimi predniki, ki so že pred tisoč leti pridelovali zeleno zlato – olivno olje. Stare oljke so obirali ravno tako kot mi: ročno so odtrgali vsako izmed majhnih zelenih, rdečih ali že črnih oliv. Previdnost je ravno tako kot njihovo spremljala tudi naše delo in nežne olive so ostale nepoškodovane.

Žaklji, ki so se ves dan polnili, so zvečer nared za pot do oljarja, ki bo olive spremenil v kakovostno in aromatično hladno stiskano olivno olje, ki ga bomo od zdaj naprej še bolj spoštljivo uporabljali pri kuhi.