Začetki estetskega vrtnarjenja segajo do tako imenovanih gozdnih vrtov, ko so posamezniki ob rečnih strugah odstranjevali neželene vrste rastlinja in izpostavljali tiste, ki so jim na videz bolj ugajale. Tudi prve civilizacije so vrtovom dajale veliko kulturno vrednost: Egipčani so svojo okolico okraševali z ribniki in lokvanji, medtem ko naj bi Perzijci negovali prave rajske vrtove, med katerimi so največjo slavo dosegli Babilonski viseči vrtovi.

Evropejci imamo izjemno bogato zgodovino okrasnih vrtov, zato srednjeveški, francoski ali italijanski renesančni in baročni vrtovi še danes puščajo velik pečat v oblikovanju modernih okrasnih vrtov. Vrtovi so bili od nekdaj namenjeni sproščanju, dajali pa so tudi navdih za umetnost in romantiko. Prepletenost s potkami, labirinti, fontanami, ribniki in kipi mitoloških bitij ali božanstev so skozi zgodovino spodbujali ustvarjalno misel, v povezavi z botaničnimi odkritji pa tudi radovednost in domišljijo. Zato ni nenavadno, da je tudi danes urejanje vrta za marsikoga najljubši način preživljanja prostega časa.

Iskanje idej in predvidevanje videza vrta ob vsakem letnem času je prijetno opravilo. Kljub temu pa se neredki odločijo, da načrtovanje vrta prepustijo strokovnjakom, ki točno vedo, kakšen bo vrt po razrasti vseh rastlin in kateri slog izbrati glede na prostor, zemljo, svetlobo in želje naročnikov. V ameriški resničnostni oddaji Opremljevalci vrtov v zasedi, ki jo lahko spremljate tudi na Voyo.si, urejevalci vrtov presenetijo naključne lastnike vrtov med nakupovanjem v vrtnem centru ter jim v nekaj dneh do potankosti opremijo vrt pred domačo hišo.

Idej je ogromno, in ne pozabite – užitek, ki nam ga nudi posedanje, počitek pa tudi delo na domačem vrtu je neprecenljiv.