S tem poklicem sem se začel profesionalno ukvarjati že leta 1993, pred tem pa sem delal v železarni. Takrat me je prepričal predvsem pritisk dela in dejstvo, da je moj brat krovec, pri katerem sem se dela naučil tudi jaz. Nemudoma sem začel delati pločevinaste strehe, zato so me drugi krovci nekaj časa klicali kar Plehar (smeh), saj so vsi še delali predvsem z opečnato kritino. Prvo pločevinasto kritino sem prekril leta 1993, medtem ko sem v letu 1997 s to kritino prekril že 100 streh. Še danes je v Sloveniji zaradi lahkosti, splošne vzdržljivosti in vzdržljivosti pri toči zelo priljubljena.

Ali nove kritine in napredki v tehnologiji izdelave strešnikov od krovcev zahtevajo dodatna izobraževanja o njeni pravilni montaži?

V vsakem poklicu je treba strmeti k napredku. Mi smo lačni za nove ideje in ko se pojavi nekaj novega hočemo biti takoj zraven. Noviteto moraš preizkusiti in jo sam oceniti. Zgodilo se je recimo tudi, da sem sam pripeljal določen novi material v Slovenijo in nato videl, da z njimi nočem delati. Tako se največ učimo skozi prakso in na usposabljanjih, saj ima vsak proizvajalec svoje usposabljanje, kjer želi pokazati novosti.

Kako pogosto se standardi polaganja strešnih kritin spreminjajo?

Standardi o primerni montaži določenih kritin se načeloma ne spreminjajo. Po domače povedano: 100 krovcev, 100 načinov. Vsak ima svoj način dela in tudi mi smo razvili svoj princip. Vsak dela določene detajle po svoje in ko vidiš streho, točno veš, kdo jo je delal.

Kako potekajo usposabljanja, kdo jih organizira in pod kakšnimi pogoji se jih lahko krovci udeležijo?

Čisto vsak dobavitelj in proizvajalec rad predstavi svoj material. Pri njih se veliko naučiš. Imel sem recimo srečo, da so me pri Gerardu povabili na Novo Zelandijo, prav tako mojega sina, ki je z ekipo krovcev tam tudi delal. Sin več ve kot jaz! (smeh) Kmalu bo uradno začel s krovstvom, trenutno pa je še zaposlen doma. Kot mentor je bil že dvakrat državni prvak v tekmovanju v krovstvu-kleparstvu in bil tudi na svetovnem prvenstvu dvakrat četrti. Tudi na teh tekmovanjih se mladi veliko naučijo.

Krovec je ustrezno usposobljen po dolgih letih izkušenj. Recimo deset let moraš to delati, da znaš vse, medtem ko na začetku ne veš popolnoma nič.

Kako bi svetovali ljudem, ki iščejo usposobljenega krovca? Ali lahko od njega zahtevajo tudi potrdila o usposabljanjih in izobraževanjih?

Obvezno bi morala stranka zahtevati dokazilo ali je krovec usposobljen za to delo ali ne. Gre recimo za certifikate o usposabljanju za delo z določenimi materiali, vsekakor pa tudi obrtno dovoljenje. Poleg tega mora stranka od njega zahtevati točne mere pri predračunu. Stranka naj nikoli ne daje svojih mer krovcu, ker ima manjše in zato pogosto prihaja do konfliktov. Če najame krovca, ki ji je dal najnižji predračun, so velikokrat potrebna popravila in stranka je opeharjena. Izbrati je treba usposobljenega krovca, ki mu je treba tudi zaupati. Če povem na primeru: ko mi zdravnik predlaga zdravljenje, ga ne vprašam, zakaj. On je strokovnjak za svoje delo, jaz pa za svojega in mu zaupam. Če bo stranka krovcu zaupala, če bo vedela, da je dober in ji bo pokazal, kaj vse je že naredil, potem ne bo nobenih težav.

Kako lahko krovci s svojimi izkušnjami pripomorejo k izboljšanju standardov?

Vse stvari morajo natančno in po pravici obrazložiti stranki, dobavitelju in proizvajalcu kritine. Sodelovanje med izvajalcem, dobaviteljem in proizvajalcem je ključnega pomena, kar se močno odraža pri izboljšanju standardov. Tako so se standardi za montažo kritine Gerard na podlagi sodelovanja dolgoletnih krovcev in dobavitelja postavljali ravno v Sloveniji. Zgodilo se je, da so bili določeni elementi strehe predvideni, da se pribijajo z žeblji, slovenski krovci pa so ugotovili, da je veliko lepše, če vijačijo. Tako zdaj ves svet dela s to kritino na tak način. Pa je majhna Slovenija nekaj prispevala v svetu (smeh). Več je takih stvari, pri katerih so slovenski krovci s svojimi izkušnjami pripomogli k izboljšanju končnega videza in kakovosti kritine.

Kakšno pa je mednarodno sodelovanje krovcev in kleparjev?

To poteka predvsem preko svetovnih tekmovanj za mlade krovce. Državno tekmovanje organizira Obrtna zbornica Slovenije, sekcija krovcev in kleparjev. To so fantje, stari do 26. leta in se na tekmovanjih veliko en od drugega naučijo, prav tako se tam ustvarjajo novi standardi. Na svetovnih prvenstvih so naši krovci vedno četrti, nikar ne pridemo nad to mesto. Po mojem je malo 'kuhinje' pri odločanju (smeh). Je pa to voluntersko sodelovanje, pri katerem pridobijo veliko znanja, četudi se prijavljajo tisti, ki imajo izkušnje.

Ker poklic krovca predstavljate tudi mladim nas zanima, ali je po vašem mnenju med njimi veliko zanimanja za ta poklic?

Že četrto leto po osnovnih šolah, predvsem osmim in devetim razredom, predstavljam deficitarne poklice. Gre za projekt Evropske unije in obrtne zbornice, ki se imenuje Izbira poklica - izziv za prihodnost. V sklopu njega prihajamo na šole in predstavimo poklic, vendar zanimanja ni, ker je poklic krovca preprosto premalo cenjen.

Kakšne so po vašem mnenju predstave laikov o tem poklicu in ali se vam zdijo zgrešene?

Seveda se mi zdijo zgrešene. Ko stranke izvejo za ceno strehe, nekatere rečejo, da stane toliko kot manjši avtomobil, ne zavedajo pa se, da jih streha ščiti pred vsemi vremenskimi vplivi. Laiki ne vedo, da gre za poklic, poln adrenalina. Vedno hodiš po robu in to visoko nad zemljo. Pri tem poklicu sta potrebni umetnost in korajža. Ne glede na to kako usposobljen si, se nobeden ne zaveda, da krovec tvega življenje. Gre za prisiljeno držo, v vsakem trenutku lahko padeš, delaš v vročini in v mrazu.

Kaj si želite za prihodnost poklica?

Želim si, da bi nas ljudje bolj cenili in da bi se tudi mladi odločali za ta poklic, saj ga bo moral nekdo v prihodnosti opravljati. Ter da bi država, ki potrebuje denar, malo bolj pazila, kje se dela prav in kje 'šušmari' (smeh).

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na