Majhen otok sredi oceana je velik le 21 kvadratnih kilometrov in velja za eno izmed najmanjših samostojnih držav na svetu. Od leta 1960, ko je država dobila svojo samostojnost, je otočanom uspelo z izkoriščanjem naravnega bogastva zase ustvariti prav udobno življenje, ki pa je danes žal le še spomin.

Glavna gospodarska dejavnost tega otoka je namreč rudarstvo. Otok je bil prava zakladnica fosfatov, ki so milijone let nastajali s sesedanjem iztrebkov morskih ptic. To nenavadno naravno bogastvo je omogočilo, da je bil Nauru v osemdesetih letih prejšnjega stoletja druga najbogatejša država na svetu, kjer so imeli državljani brezplačno elektriko, zdravstvo in šolstvo ter izjemno visok dohodek na prebivalca. Na majhni površini otočka pa so ti dobičkonosni posegi pustili nepopravljive posledice in državna blaginja je kmalu začela padati.

Desetletja izkopavanja fosfatov (do sedaj naj bi izvozili že več kot 82 milijonov ton) so naravne rezerve močno osiromašile. Na otoku so si tako uničili velik del pridelovalne zemlje, od katere je ostal le še ozek pas ob obali. Razbrazdana pokrajina z visokimi apnenčastimi stebri je zmanjšala celo možnosti za razvoj turizma.

To je državo prisililo v iskanje novih gospodarskih dejavnosti, vendar ostaja prihodnost države, ki je velik del svoje zemlje izvozila, precej negotova.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na