Miki in Petra Vlahovič sta nas pričakala v svoji vrstni hiški na obrobju Ljubljane, kjer sta si pred leti ustvarila svoj dom. Miki je hišo podedoval od staršev. Hišo sta počasi prenovila v povsem 'toskanskem' slogu. Nad takšno opremo in ureditvijo je navdušena predvsem žena Petra, ki veliko idej za dom najde v revijah in na potovanjih, kamor se celotna družina zelo rada odpravi.

Svoj dom ste si ustvarili v vrstni hiški. Vas ne moti, da so sosedje tako blizu?

Ja, včasih je bilo res tako, da smo se vsi sosedje med seboj poznali. Si voščili za novo leto, skupaj praznovali. Zdaj je tega z leti vse manj. Izgublja se odnos med ljudmi. Mi imamo k sreči super sosede. Naša hiša je iz ene strani tako ali tako prva, z druge pa, kot rečeno, imamo sosede, s katerimi imamo povsem prijateljski odnos. Oni niso nas še nikoli motili, kvečjemu smo mi kdaj njih, pa še to se niso nikoli pritoževali.

Ja, jaz sem živel, žena Petra pa tudi, preden sva si skupaj ustvarila dom.

Kako se po vašem mnenju življenje v stanovanju razlikuje od tega v hiši?

Življenje se bistveno razlikuje. Ni treba grabiti listja. (smeh) Sicer si žena bolj malo pomaga z mano, kar se hišnih opravil tiče, tako da bi to morala povedati bolj ona. Če ne drugega, je v stanovanju pospravljanja manj, pa še verjetno se pri ogrevanju nekaj prihrani. So pa seveda tudi prednosti življenja v hiši. Imaš več prostora, svojo teraso, vrt. Svoj mir.

Zakaj ste se odločili, da si dom ustvarite malo zunaj Ljubljane?

V hiši so včasih živeli moji starši. Hišo sva preuredila, prenovila in si v njej ustvarila svoj dom. Bila je odlična priložnost, zato sva jo zagrabila z obema rokama.

Pa bi se, če bi lahko izbirala, raje odločila za hišo v centru mesta?

Nikakor ne. Tukaj nam je zelo všeč. Smo ravno prav iz mesta, a obenem imamo še vedno vse na dosegu roke. To je definitvno prednost obrobja mesta.

V katerem prostoru v vašem domu se najbolje počutite? Preživite v njem tudi največ časa?

Je to retorično vprašanje? (smeh) Ja, to je vsekakor dnevna soba. Najboljše se počutim na kavču s črnogorcem. To je daljinski upravljalnik za tiste, ki ne poznate te besede. Dnevna soba je nekakšen osrednji prostor našega doma. Tu vsi skupaj preživimo največ časa. Včasih je bila na kavču kar gužva. Smo razmišljali že o nakupu kakšne dodatne sofe. (smeh) Zdaj smo ostali pa tako ali tako sami trije.

Kaj pa otroka, tudi onadva primeta za kakšen instrument? 'Brenkate' kdaj skupaj?

Seveda, tudi to smo že počeli. Res je sicer, da sin Mark najraje 'žge' kitaro. Tia pa odlično poje in si besedilo skladbe zapomni neverjetno hitro. Zdaj si je zaželela klavir, tako da sva se z ženo odločila, da je mogoče čas, da ga kupimo.

Je torej klavir naslednja investicija, ki vas čaka?

Ja, klavir, potem se bo pa že našlo kaj drugega. Ah, saj se nikoli ne konča.

Kuhanje je vaša velika ljubezen. Kaj najraje skuhate?

Ja, kuham pa res zelo rad. Nimam sicer svoje specialitete, rad pa eksperimentiram. Danes bom pripravil kvinojo z morskimi sadeži. Če vam pa zaupam še, katere začimbe pridejo zraven, potem vas ne smem izpustiti iz hiše. (smeh)

Tako velika skrivnost je to?

Ja, res velika. (smeh)

Pa nam zaupate vsaj to, je katera iz vašega vrta?

Peteršilj bi bil, samo kaj ko je zima in je naš vrt v mirovanju.

Se tudi vaš dan začne s kavo?
Moj dan se ne začne s kavo. Začnem ga s pripravkom za izgubo telesne teže. Najraje imam okus po čokoladi ali gozdnih sadežih. Potem pride na vrsto kava. Moja žena je drugače prava kofetarica, ampak zjutraj gre zgodaj od doma, tako da si jo moram pripraviti kar sam.

Kaj v vašem hladilniku ne sme manjkati?
Joj, naš hladilnik je pa tako poln, da po moje ni stvari, ki bi jo pogrešali. Lahko sami preverite. No, edino salame ni. Včasih si otroka zaželita mortadelo, takrat jo kupimo, sicer pa tega pri nas res ni.

Kaj pa kakšne alkoholne pijače, imate zanje kakšen skriti kotiček?

Velja enako kot za hrano. Pijače je pri hiši toliko, da ga ni kotička, da bi lahko vse skrili. Sploh pa ne vem, zakaj bi to skrivali. Otroka vesta, kje je, ko bosta dovolj velika in bosta želela poskusiti, naj poskusita doma. Saj veste, kaj pravijo, bolj ko braniš, večja je skušnjava.

Če se dotaknemo vaše spalnice, kaj vam je pri izbiri ležišča najpomembnejše?

Ležišče je res osnova za dobro spanje. Če je premehko, zelo slabo spim. Raje imam trša ležišča. Na vzglavnike smo pa tako navezani, da jih, kamor koli gremo, vzamemo s seboj. (smeh)

Če bi pokukala v vašo omaro, kaj bi ugotovila? Ste redoljuben tip človeka?

Žena bi rada videla, da bi bil. Pravi, da že ves čas pospravlja za mano. Včasih res kje kaj odložim. (smeh) No, zdaj je za mano nehala pospravljati in raje počaka, da pospravim sam.

Bi v kopalnici izbrali kad ali tuš kabino?

Jaz kad, žena tuš kabino. V naši kopalnici je kad, samo časa po navadi ni za večurno namakanje in razvajanje.

Katera je najvrednejša stvar v vašem domu?

Največ nama pomeni skrinja, ki sva jo dobila v dar od moje babice. Ona pa jo je dobila za doto, ko se je poročila. Je res starinska in ima svojo vrednost. Nam služi za hrambo različnih predmetov in se lepo ujame s celotnim ambientom našega doma.

Ker veliko potujete, po vsej verjetnosti od vsepovsod prinesete tudi spominke. Kateri vam je najbolj pri srcu in kje ga hranite?

To so pa naši kozarčki s peskom, školjkicami, mivko. Kamor koli že gremo, vzamemo nekaj kamenčkov s sabo. No, odvisno kakšna je tamkajšnja plaža. Sam sem pa nekoč izmaknil tudi kamen iz Olimpa, mesta, kjer so bile prve olimpijske igre. Prav tam, kjer je gorel prvi olimpijski ogenj. Zdaj ga imam v avtu, tako da je vedno z mano.

Sin igra hokej v Salzburgu. Vas je kdaj strah, da se ne bo več vrnil domov?

Joj, toliko solz sva že pretočila zaradi tega. Veva, da ga več ne bo nazaj, čeprav sva se s tem res težko sprijaznila. Prišel je za božič in bil doma celo dan in pol. Potem za novo leto ga več ni bilo z nami in Petra je jokala kot dež. Zdaj gremo za tri dni na obisk k njemu.

Posebno toplino sta v vaš dom prinesla tudi mali maltežan in navihana čivava. Kdo si je kužka najbolj želel?

Jaz vem, kdo si ga ni. (smeh) Ja, hčerka je ves čas navijala za psa, češ da ima sin svojega, zdaj je na vrsti še ona. 'Masirali' so me cel vikend in na koncu sem popustil. Sicer sva otroka pripravljala na odgovornost, ki jo prinaša pes in obljubljala sta nama vse, zdaj je pa tako ali tako, da v veliki meri zanju skrbiva midva z ženo. Kot polnopravna člana družine gresta tudi povsod z nami. No, edino na morje, ko je poleti zares vroče, in nas ni dlje časa, ju pustimo pri prijateljih, kjer vemo, da bodo zanju dobro poskrbeli.

Se spomnite Alena, ki je v 'talentih' Slovenijo ganil do solz?

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na