Clay si je skušal predstavljati, kako bi bilo, če bi si tudi danes lahko „iz varne razdalje“ ogledali testiranje nuklearnega orožja, kot je bilo to mogoče v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Umetnik je predvidel, da bi ljudje zaradi svoje "voajerske narave" in pomanjkanja sočutja opazovali tudi take grozote.

Na svoji spletni strani je umetnik napisal, da je serijo fotografij ustvaril zato, da ne bi pozabili na našo bližnjo preteklost, kjer so bili gobasti oblaki, ki se dvigajo proti nebu, vsem znane podobe. In kako bi se po njegovem mnenju ljudje odzvali danes?

Prepričan je, da bi se zbirali ob takih prizoriščih, verjeli, da so varni pred negativnimi posledicami in s svojimi telefoni ustvarjali posnetke. Podobe takih eksplozij bi nato preplavile medije in internet in tako bi postala vsa javnost še bolj neobčutljiva na problematike našega okolja in zdravja.