Vsak gospodinjski aparat je opremljen z energijsko nalepko. V uporabi so od leta 2002, v takšni obliki, kot jih poznamo danes, torej označene s simboli, pa so obvezne v uporabi od jeseni 2011.

Energijska nalepka želi kupcu gospodinjskega aparata na zelo neposreden način pokazati, koliko električne energije posamezen aparat porabi. Namenjena je temu, da na vizualen način pokaže stopnjo energetske učinkovitosti, ki je razvidna iz 10-stopenjske barvne lestvice. Pri tem strmimo k zelenim barvam, torej k čim bolj energijsko učinkovitim izdelkom. V spodnjem delu energijske nalepke se nahajajo simboli, ki kažejo na povprečno porabo aparata, koliko vode porabi aparat pri svojem delovanju in koliko je hrupen. Ti simboli se od aparata do aparata razlikujejo – energijska nalepka za hladilnik se denimo razlikuje od nalepke za pralni ali pomivalni stroj.

V grafičnem delu energijske nalepke hladilnika imamo označeno porabo električne energije, volumen in tudi glasnost. Nemalokrat je ravno glasnost odločilnega pomena pri nakupu izdelka.

Hladilniki in zamrzovalne skrinje so aparati v gospodinjstvu, ki so nenehno prižgani. Prav zaradi tega sodijo k aparatom, ki predstavljajo znaten delež pri porabi električne energije v gospodinjstvu. Ta delež se po ocenah giblje okrog 20 odstotkov tako za hladilnik kot za zamrzovalno skrinjo.

Kot smo že v začetku omenili, se energijske nalepke posameznih gospodinjskih aparatov med seboj malo razlikujejo. Za pralni stroj je denimo pomembno, kakšna je poraba vode, koliko kilovatnih ur porabi in kakšna je učinkovitost ožemanja. Slednja je zelo pomembna, če v gospodinjstvu uporabljamo sušilni stroj, saj je pomembno, da naredimo učinkovit proces našega vzdrževanja perila, da torej poskrbimo, da bo perilo šlo iz našega pralnega stroja čim bolj ožeto v sušilni stroj. Tako se bistveno zmanjša dolžina sušenja in porabljene kilovatne ure.

Prihranki električne energije se pri različnih razredih ali stopnjah učinkovitosti razlikujejo. Znotraj samega A-razreda ali med A- in B-razredom se le-ti gibljejo med 20 in 40 odstotki. Veliko pa je odvisno tudi od tega, na kakšen način aparat uporabljamo in kako pogosto ga uporabljamo. Pri hladilnikih se to kaže v pogostosti odpiranja in na primer, ali se ta nahaja v okolju, kjer je zelo toplo – to prinaša dodatne potrebne količine kilovatnih ur za ustrezno hranjenje živil.