Umetnik kot svoje platno uporablja stavbe in ulice velikih mest, iz katerih črpa tudi navdih. Mini betonske figurice umesti na ulice tako, da se zlijejo s svojo okolico in postanejo del mesta, ravno tako kot ljudje, ki živijo v velikih mestih.

Betonske podobe modernega človeka so recimo postavljene v fasade iz zidakov in ponazarjajo velike stolpnice, polne prebivalcev, ki so si tako zelo blizu, pa vendar odtujeni med sabo. Tako predstavljajo ogledalo družbi v njenih najbolj preprostih in vsakodnevnih trenutkih, kot je čakanje na avtobus, nakupovanje ali sprehod po ulici.

Umetnikov pristop je včasih ciničen, včasih komičen, vendar pa vedno opozarja na stanje družbe in jo včasih celo spreminja. Z majhnimi presenečenji, ki jih namesti na ulice, namreč prekine rutino mimoidočih, njegove umetnine pa so tudi povod za pogovor in prijazno besedo, ki je v mestnem življenju po umetnikovem videnju vse redkejša.