V jezero Mono, ki je nastalo pred približno 760 000 leti, so se z okoliških gora tisočletja stekale soli. In ker jezero ni pretočno ter se koncentracije soli v njem vztrajno povišujejo, to onemogoče ugodne življenjske pogoje za veliko živalskih vrst. Kljub nenavadnim lastnostim v njegovi neposredni bližini vsaj del leta preživi okoli dva milijona ptic, znanstveniki NASE pa so v njem odkrili celo organizem, ki je zmožen preživeti brez fosforja, pri čemer gre za prvi organizem take vrste.

Jezero Mono pa ni priljubljeno le med ljubitelji ptic. V njegovi okolici se vedno najdejo številni fotografi, ki jih navdušujejo nenavadne apnenčaste konice, ki štrlijo iz njegove gladine.

Gre za tvorbe iz kalcijevega karbonata, ki so posledica mešanja sladke in slane vode. Nastajajo pod gladino jezera, ki se je zaradi človekovega poseganja v naravo v preteklosti znižala in tako razkrila več teh neobičajnih silhuet.

Nižanje gladine je mogoče pripisati hitri rasti Los Angelesa in odločitvi uradnikov, da so spremenili njegovo obalo. Gladina vode je kmalu po spremembi začela močno upadati in jezero je začelo umirati. Ko so zaskrbljeni posamezniki to dejstvo neizpodbitno dokazali, je sodišče po dolgotrajnem boju med mestom in ekologi odločilo, da se jezero zaščiti in se škodljive posledice odpravijo.

Tako je leta 1994 njegova gladina zopet začela naraščati in gotovo bo še dolga leta služilo kot dom pticam in napajalo domišljijski svet vseh, ki ga obiščejo.