Nedavna najdba na polju švedskega otoka Gotland ni prva te vrste. Tukaj so namreč že leta 1880 našli kar 6000 srebrnih kovancev, zaradi katerih so se v iskanje zaklada zapodili tudi amaterski iskalci zakladov.

Da pomembne arheološke najdbe ne bi pristale v rokah posameznikov in posledično na črnem trgu, so arheologi pospešeno iskali nadaljnje morebitne najdbe. Trud arheologov je bil poplačan in z detektorjem kovin so tako odkrili še zadnjo fantastično najdbo.

Znanstveniki predvidevajo, da je v v zaprtem bronastem vedru, premera 23 centimetrov in globine 17 centimetrov, več tisoč kovancev. Vsebino zaklada so pregledali le z rentgenom, zato ne morejo z gotovostjo trditi, koliko kovancev je natančno v vedru. Morda se v tem zakladu poleg srebrnikov skrivajo še drugi predmeti, ki jih rentgenski žarki zaradi srebra ne morejo pokazati na sliki.

Najdba, za katero predvidevajo, da je zadnja take vrste, je bila zelo veliko presenečenje za strokovnjake. Bronasto vedro je namreč izjemno lepo ohranjeno kljub temu, da je bilo zakopano le 30 centimetrov pod zemljo.