Ogrevalni sistem zagotavlja prijetne in primerne temperature za bivanje v notranjosti objekta v hladnejših mesecih. Njegovo delovanje mora biti prilagojeno tako zunanjim pogojem kot zahtevam in potrebam prebivalcev, ki v objektu bivajo. Centralna regulacija ogrevanja poteka preko enega notranjega termostata in običajno še zunanjega senzorja, ki na podlagi zunanje temperature in na podlagi vnaprej nastavljene krivulje predvideva, kako mora spremeniti temperaturo v sistemu, da bo ostala taka, kot je predvidena. »Če je zunaj hladneje, kotel deluje dalj časa, če je topleje manj časa. V stanovanju želimo konstanto (recimo 22 stopinj Celzija), zunaj pa so temperature zelo variabilne (po urah in po dnevih),« pojasni Bojan Žnidaršič, ki mu lahko v rubriki Vprašaj strokovnjaka postavite vprašanje.

»Centralna regulacija enega ogrevalnega sistema v tem primeru 'razume', da sta obe etaži enaki po zahtevah. Ena rešitev je ta, da se “porežejo cevi”, a le v primeru, da je vsak gornji radiator vezan na spodnji. V tem primeru je do želene etaže potrebno potegniti vertikalo (dve cevi za toplo in hladno vodo) iz kurilnice (recimo preko stopnišča) in jih v etaži priklopiti na radiatorje.« V tem primeru je potrebno imeti svoj termostat in zunanji senzor, v kurilnici pa narediti manjši poseg – sedanji cevi (ki gresta iz kotla) je potrebno razdeliti (dve za eno družino, dve za drugo), na vsak par se namesti križni ventil. Ta 'spušča' skozi le toliko toplote, kot jo določi prvi oziroma drugi termostat, še pojasni strokovnjak.

V tem primeru je potrebna še ena sprememba, in sicer nastavitev avtomatike na kotlu, za kar je potrebno poiskati kakovostnega izvajalca. Pomembno je tudi pred vsemi deli preveriti, ali avtomatika na kotlu omogoča dva kroga, prav tako je potrebno preveriti tudi črpalko, in sicer ali je dovolj ena (običajno je). Bojan Žnidaršič v tem primeru pojasnjuje, da v tem primeru »dva termostata (vsak zase) javita kotlu, koliko toplote potrebuje vsaka etaža. Kotel bo moral 'poslušati' vedno višjo zahtevo. Za tisto etažo, ki potrebuje nižjo temperaturo, pa bo poskrbel križni ventil.«

Svetovalec za energijo v gospodinjstvih zato predlaga najlažjo pot, in sicer namestitev termostatskih ventilov na vsak radiator: »Ena možnost je samo v etaži, ki potrebuje nižjo temperaturo, druga možnost je na vseh radiatorjih. Tako bo lahko vsak ustrezno nižal temperaturo v etaži (in radiatorju), sedanji termostat pa se nastavi na najvišjo želeno temperaturo.«

Imate tudi vi vprašanje za našega strokovnjaka Bojana Žnidaršiča? Pišite mu na tej povezavi.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na