V muzeju Dežela kozolcev bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar).

Velikost Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa bo za en kilometer sprehajalnih poti. Najstarejši kozolec v muzeju, Lukatov toplar, izhaja iz leta 1795, torej šteje že častitljivih 217 let.

Ob prvem muzeju na prostem s kozolci je župan Občine Šentrupert Rupert Gole dejal: »Do danes smo prestavili že 14 kozolcev, te dni postavljamo še zadnje tri: potem pa bomo postavili še dve sušilni napravi, gre za skupino ostrvi in en mini kozolček, ki predstavlja pravzaprav prvi korak v razvoju kozolca. Slednje dva se ne štejeta pod kozolce, zato govorimo raje o sušilnih napravah."

Zakaj je projekt pomemben za Slovenijo?

Kozolce v takem številu in oblikah, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu, zato predstavlja svojevrstno svetovno posebnost.

Nekateri lastniki kozolcev so se šele z razvojem tega projekta začeli zavedati njihovega pomena in zgodovinske vrednosti, zato jih niso želeli prodati, temveč želijo vanje investirati in jih vzdrževati.

Glede na to, da je v zadnjem desetletju na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov pa jih je v slabem stanju in jim grozi propad, je projekt izjemno pomemben tudi za ohranjanje kulturne dediščine.

Načrti so veliki

Muzej bo predstavljal turistično, izobraževalno in kulturno središče, ki bo poleg osnovne infrastrukture – kozolcev, v okviru Dežele kozolcev med drugim ponujal še strokovno vodenje po muzeju, izobraževalne delavnice, igre za otroke in odrasle, "team buildinge" za podjetja in organizacije, mednarodne razstave, koncerte, modne revije, nočitve na kozolcu in posebne poroke.

Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija prihodnje leto, v tem času pa bo občina Šentrupert uredila tudi vso potrebno krajinsko arhitekturo in pripravila celotno središče.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na