Čisto naključno sta odkrila veliko naravno odlagališče bakra, ki je ležal kar na površini. Hitro sta pomislila na dobiček, pridobila nekaj investitorjev in pridobivanje bakra se je začelo. Okoli rudnikov je začelo rasti mesto Kennecott, oziroma The Kennecott Mines, ki je kmalu postalo eno izmed najbogatejših in najbolj naprednih mest na Aljaski.

Čeprav so tudi v tistih časih živeli ljudje, ki jim ni bilo vseeno za naravo, je bilo razkopavanje tega dela Aljaske dovoljeno. Narave takrat niso zaščitili, a so se izkopavanja močno vseeno zmanjšala leta 1929 v času velikega borznega zloma.

V naslednjih letih so rudniki še obratovali, vendar pa je zadnji vlak z bakrom od tukaj odpeljal leta 1938 in za sabo pustil izčrpano naravo in prazno mesto.

Zapuščeno mesto so nekaj let ščitili stražarji, da bi preprečili ropanje zapuščenih hiš, nato pa so oblasti naročilo podrtje vseh stavb. Na srečo so rudnike in mesto kmalu začeli množično obiskovati turisti in prišlo je pod narodno zgodovinsko zaščito.