Rudolf Puhar, ki se s krovstvom ukvarja že 40 let, nam je povedal, da je že za sam videz strehe pomembno, da je strešna podkonstrukcija kakovostno izdelana: »Najbolj pomembno je, da je že sam skelet strehe izveden po statičnem izračunu projektanta in seveda, za lep videz strehe, poravnani nosilni elementi ostrešja.«
Pri izbiri materiala za prekrivanje strehe je zelo pomembno vedeti, kakšen je naklon ostrešja. »Za vse vrste kritin so predpisani najnižji nakloni strehe ter tudi kakšna mora biti paroprepustna folija. Če želimo streho prekriti s kritino Gerard, je zadovoljiv naklon strehe že pri 12 stopinjah. Za podkonstrukcijo je pomembno, da je podstrešje dobro toplotno izolirano. Na primer, če so špirovci strehe 10 x 16 cm, vzamemo najprej izolacijo Termatop debeline 10 cm, nato damo eno od paroprepustnih folij, kontra late debeline 5 x 8 cm, ki jih privijemo z vijaki dolžine 240 mm skozi Termotop v špirovce. Nato poletvamo z latami 4 x 5 cm. To bi bilo vse – v grobem. Seveda pri strehi pridejo še prezračevalni trak, razne zaključne obrobe, žlebovi in podobno,« obrazloži mojster, ki ima tudi ogromno gradbenih izkušenj. Na montaži montažnih hiš je delal kar 26 let v Sloveniji, veliko pa tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in celo v Iraku. Na vseh teh destinacijah je bil vodja montažnih del – tako da mu izkušenj res ne manjka.
Če pa podkonstrukcija ni ustrezno narejena, se pojavljajo težave tako na ostrešju kot tudi v notranjosti objekta. Krovec z dolgoletnimi izkušnjami pojasni, da se to največkrat opazi tudi v bivalnem prostoru. »To je po eni strani tudi boljše, da lahko napako odpravimo. Če pa bi se to slučajno zgodilo in se ne bi opazilo, bi se lahko podkonstrukcija nevede uničevala še naprej.«
Ob tem pojasni, da je danes pri izgradnji streh precej različnih mnenj in sistemov. »Na primer, če imamo skelet strehe s špirovci debeline 12 x 14 in potem to streho 'podeskamo', velikokrat na to podlago položijo slabo paroprepustno folijo (sekundarna kritina). Pri tem obstaja velika možnost, da kasneje pride do vlaženja v konstrukciji. Če pa pri izdelavi mansardnega stanovanja med špirovci uporabimo samo 14 cm slabega izolacijskega materiala, je to za današnje razmere zelo slabo. Velikokrat pride do težav v stanovanjih, kjer se pokažejo razni madeži vlage ali tako imenovanega kondenza. Seveda se v strešnem skeletu pojavljajo plesni in pa tudi, kot posledica, gnitje lesa. Ta sistem, ki sem ga pojasnil tu, je zelo slab,« pove naš TOP mojster.
In kako se v tem primeru podkonstrukcija sanira? Rudolf pove, da je zadeva sicer preprosta, ni pa poceni. »Najprej moramo odkriti streho (odstraniti kritino), potem odstranimo strešne late in kontra late, nato odstranimo slabo folijo. Potem na podeskano streho položimo izolacijo Termotop debeline 10 cm ter nato, po že opisanih postopkih, nadaljujemo z delom.«
Krovec z dolgoletnimi izkušnjami pove, da se s tovrstnimi primeri v praksi pogosto srečuje: »Lahko bi rekel, da kar prepogosto, ker nekateri izvajalci suhomontažnih del dajejo premalo pozornosti na dosledno polaganje izolacije v notranjosti ostrešja.«
Rudolf Puhar je sicer zaposlen v podjetju sina Uroša Puharja. Njihova dejavnost je zares široka, saj se ukvarjajo z izdelavo raznih ostrešij, izdelavo suhomontažnih del, kot so izdelava sistemov Knauf, pa tudi z izdelavo kompletne skeletne hiše iz lepljenega lesa in drugih ekoloških materialov.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV