Maja 1992 se je v Pakistanu, nedaleč od mesta Kohat, jugozahodno od Himalaje, zgodil potres z močjo 5,5 po Richterjevi lestvici. V delčku sekunde se je površina v velikosti okoli 80 kvadratnih kilometrov premaknila za celih 30 centimetrov. Pod ruševinami zgradb je tedaj umrlo več kot 200 ljudi.

Po dvajsetih letih preučevanja so znanstveniki ugotovili, da je šlo za redkih obliko potresa. Potres se je namreč zgodil kot posledica horizontalnega premika zemeljskih plasti.

Počasno drsenje, ki bi ga lahko primerjali s premikanjem ledenika, spremljajo redki sunki, do katerih pride, kadar ''potujoča'' plošča zadene ob oviro. Evrazijska plošča se sicer proti jugu premika s povprečno hitrostjo od 1 do 2 milimetra na leto, v tem primeru pa se je sunkovito premaknila za celih 30 centimetrov.

Strokovnjaki domnevajo, da se bo število potresov v regiji Kohat v prihodnosti še povečalo. To povezujejo z dejstvom, da se zmanjšuje plast snovi, ki omogoča drsenje vrhnje plati. O sestavi te snovi zaenkrat še niso prepričani, vendar domnevajo, da gre za sol.