Bajkalsko jezero je svetovna naravna posebnost, od leta 1967 je skupaj z okolico narodni park in del svetovne dediščine Unesca.

Naj ne bo odveč, če omenimo, da je dolžina jezera 636 kilometrov, ponekod pa sega celo 1620 metrov v globino.

V jezero priteka več kot 340 rek, le ena pa iz njega odteka.

Jezero in njegovo okolico so dodobra raziskali šele, ko je bila vzpostavljena transibirska železnica (1891-1916). Da so premostili pot, je bilo potrebnih 200 mostov in 33 predorov.

Pod jezerom leži globoka, 25 do 30 milijonov let stara celinska prelomna razpoka, ki vsebuje debele, nedotaknjene plasti usedlin. Geologi napovedujejo, da bo tektonska prelomnica v bodoče razklala ruski kontinent, vmes pa bo nastalo peto svetovno morje.

Posebnost jezera je tudi termalna voda, ki izhaja iz tektonskih razpok na dnu, pa tudi številne rastlinske in živalske vrste v večjih globinah, ki bi bile sicer povsem negostoljubne za življenje.

V jezeru živi tudi bajkalski tjulenj, edini sladkovodni tjulenj na svetu, v zvezi s katerim še vedno ostaja skrivnost, kako se je v jezeru sploh pojavil.

Še ena od skrivnosti jezera pa so nenavadni krogi, ki so jih pred leti odkrili na površju jezera. Skrivnostne odtise je fotografiral satelit Nase, po tem odkritju pa so se številni spraševali, ali so jih morda pustili vesoljci.

A znanstveniki so pojav razložili tako, da so krogi nastali zaradi hidrotermalnih aktivnosti jezera, saj so premike odkrili v bolj plitvi vodi v jezeru.

Znanstveniki tudi menijo, da je temnejši del v okolici kroga zelo tanek led, ki se je otoplil in nalomil zaradi toplotnih tokov v jezeru.

Uživajte ob fotografijah mogočnega jezera!