Razkošno rusko palačo je v 17. stoletju dal postaviti ruski car Aleksej Mihajlovič (1629-1676), oče Petra Velikega.

Kmalu po izgradnji dvorca, gradili so ga med leti 1667 in 1672, se ga je prijelo ime ''osmo čudo sveta''. Vendar pa je dvorec dočakal le okoli 100 let, ko so ga zaradi izredno slabega stanja morali porušiti.

Tedanja cesarica Katarina Velika je zahtevala, da pred rušenjem izdelajo natančen model carske palače. In le njej se je mogoče zahvaliti, da lahko stavbo danes vnovič občudujemoi v njeni prvotni podobi.

Ker je bil dvorec za časa Alekseja Mihajloviča glavna rezidenca ruskega carja, so se na posestvu odvijali posveti, diplomatski sprejemi in vojaške parade. Prvi namen izgradnje kopije stavbe iz 17. stoletja je bil pričarati Rusom in tujim obiskovalcem mogočnost in moči carske Rusije.

Ker ženske niso imele vstopa v moški del, je car ženo obiskoval v njenih prostorih. Člani carske družine so imeli ločene prostore in ločen dostop do njih.

Ta pa ni koristil ženskemu delu družine, saj palače niso smele zapustiti, pač pa so se v svojih prostorih predajale ročnim delom in molitvi.

Prvotna palača je bila v celoti iz lesa, struktura današnjega dvorca pa je dodatno utrjena z betonom in drugimi sodobnimi materiali. Pri izgradnji so sodelovali veliki mojstri in umetniki iz Moskve in drugih velikih mest.

Dvorec so leta 2010 odprli za javnost, danes je v njem muzej.