''Na fotografiji je pasivna hiša v gradnji, ki po oblikovanju krši vsa ''pasivna'' pravila, saj je videti kot vsaka ''normalna'' hiša. V kletni etaži bo en del ogrevan, drugi ne, na fasadi je betonski balkon. A hiša se gradi po vseh pravilih pasivne gradnje. Spremlja in nadzoruje jo Eko sklad, ki subvencionira gradnjo. Velja si zapomniti, da je pasivna gradnja zgolj in samo tehnologija, po kateri se naredi montažna, lesena, masivna ... hiša. V pasivni tehnologiji se lahko zgradi renesančni grad, Janko in Metka hiško, moderno hišo, vkopano hišo, hišo z zeleno streho ... Omejitev pri oblikovanju je le domišljija,'' so zapisali v opis fotografije zapisali na Facebook profilu Nacionalne energetske poti Slovenija (NEP).

Pasivna hiša je tista, katere gradnja upošteva tehnične standarde za energijsko učinkovitost ne glede na material, iz katerega je zgrajena. Stroški ogrevanja prostorov so v pasivni hiši za 90 odstotkov nižji od klasične slovenske hiše, kakovost bivanja je zelo visoka, obremenjevanje okolja pa skoraj nično. Po načelih pasivne gradnje je mogoče graditi nove in prenoviti stare hiše.

Pasivna hiša postaja sedanjost tudi v Sloveniji, čeprav je koncept star šele 20 let. Gre za težnje po trajnostni gradnji, ki temelji na največji možni kakovosti bivanja, uporabi lokalnih materialov za gradnjo in obnovljivih virih za delovanje ter najmanjšem možnem obremenjevanju okolja.

Zakaj tako nizki stroški ogrevanja?

Za majhne stroške ogrevanja je poskrbljeno s projektiranjem, ko je arhitektura hiše prilagojena njeni legi in omogoča največjo možno izrabo sončne energije. Vendar pa to ne pomeni, da so vse pasivne hiše videti enako oziroma ste kakor koli omejeni pri željah glede videza doma.

Gre za temeljito načrtovanje, pisano na kožo lastnika. Projektant zasnuje hišo, ki za potrebe ljudi, ki bodo bivali v njej, ni prevelika, a še vedno omogoča kakovostno bivanje. Izkušnje kažejo, da je približno 30 m2 bivalne površine na osebo popolnoma dovolj. Tako se v pasivni hiši ne ogrevajo nepotrebni prostori.

Na spletni strani organizacije NEP (Nacionalna energetska pot Slovenija) so zapisali, da je glavna prednost pasivne hiše v dejstvu, da za ogrevanje prostorov potrebuje do 15 kWh/m2 na leto, kar je kar 90 odstotkov manj od 'običajne' hiše. Kot primer so navedli, da to v praksi pomeni porabo le do 1,5 litra kurilnega olja na m2 ogrevanja letno. Za 150 m2 ogrevanja torej le 225 litrov ali 230 evrov. Podatki so le v ilustracijo, saj se pasivne hiše dejansko pogosto ogrevajo s toplotnimi črpalkami.

Ta odlični rezultat pri varčevanju z energenti in zniževanje stroškov se dosegajo s toplotno izolacijo, tesnjenjem oboda stavbe ter aktivno in pasivno izrabo sončne energije. Pasivna hiša je popolnoma prilagojena ljudem, ki bivajo v njej, ter lokaciji, na kateri stoji. Zanjo je namreč ključna še orientacija prostorov na jug.

Tudi pasivna hiša potrebuje ogrevanje prostorov

Običajno je to toplotna črpalka, ni pa nujno. ''Toplotna črpalka je narobe obrnjen hladilnik. Ta navznoter hladi, navzven pa greje. Toplotna črpalka greje navznoter vodo za ogrevanje prostorov in/ali sanitarno vodo,'' nam pojasni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Toplotna črpalka lahko izkorišča enega od štirih obnovljivih virov energije: toploto zemlje, podtalnice, energetske vrtine ali toploto zunanjega zraka. Kateri vir boste izbrali, je odvisno od razmer na posamezni parceli, velikosti hiše, predvsem pa od toplotne izoliranosti hiše.

K sistemu je pogosto potrebno prigraditi tudi zalogovnik. Pri toplotni črpalki zrak-voda je nujen zaradi odtajevanja zunanjega uparjalnika, pri ostalih pa priporočljiv. Pogosto pa toplotna črpalka zrak-voda nadomesti električni grelnik ali kotel centralne kurjave za ogrevanje sanitarne vode izven ogrevalne sezone.

Odločite se lahko za toplotno črpalko zrak-voda, voda-voda ali zemlja-voda.

In kaj te oznake točno pomenijo?

Prva beseda, ki je navedena pri toplotni črpalki, označuje obnovljivi vir, iz katerega črpalka črpa toploto. Na primeru zrak-voda to pomeni, da se odvzema toplota zraku, pri voda-voda se odvzema toplota predvsem podtalni vodi, pri zemlja-voda pa se toplota jemlje z geosondo ali zemeljskimi kolektorji.

Druga beseda označuje način, kako se odvzeta energija prenese v prostor. V Evropi je tako druga beseda, ki označuje način ogrevanja s toplotno črpalko voda, saj pri nas poznamo predvsem toplovodno ogrevanje.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na