Hiša, ki stoji na pobočju hriba v španski pokrajini Cáceres, je posebna že na prvi pogled, saj ne gre za običajno prenovo iz rustikalnega v sodobno. Pogled od daleč v tem primeru namreč ne razkrije, da gre za novo in razkošno vilo, ampak, da gre za eno od starih kmetijskih poslopij, ki še stojijo v tem delu Španije.

Poleg očarljivega in prav nič bahavega videza je njena posebnost v tem, da je popolnoma samozadostna. Lastnika sta namreč želela podeželski dom, v katerem bosta uporabljala vodo iz dveh bližnjih izvirov in kjer elektriko proizvajajo sončni paneli na strehi. Ker je poslopje včasih služilo kot hlev, je bilo že v osnovi zasnovano tako, da je najbolje izkoriščalo sonce in je bilo tako popolno za ustvarjanje pasivne hiše. Ko sonce zaide, zaprejo velika senčila na sprednji strani hiše, ki ohranjajo toploto v notranjosti vse do jutra, prav tako pa omogočajo prijetno bivanje v hladnejših mesecih.

Energijsko učinkovitost in udobno bivanje so zagotovili s pomočjo premišljene uporabe prostorov in z zagotavljanjem naravne ventilacije. Kljub dejstvu, da tukaj ni mestnega vodovoda, so iznajdljivo zagotovili dovolj vode. To so dosegli z bazenom neskončnosti, ki poleti ponuja osvežitev, hkrati pa služi kot zbiralnik pitne vode in vode za namakanje okolice. Veliki zastori in nadstreški, ki poleti ščitijo pred sončno pripeko in v notranjosti ohranjajo toploto pozimi, so ustvarjeni iz lesa, ki ga je mogoče najti v okolici hiše. Čeprav je morda ta hiša odmaknjena od mestnih središč in množice, pa so oblikovalci in arhitekti z materiali, ki so jih imeli na voljo, ustvarili nekaj resnično neverjetnega.