Ker že od nekdaj od mladih nog živim poleg konjev,so te živali zame pravi "hišni" ljubljenčki, sploh pa moj Maxy, ki si upa kar v hišo če le opazi odprta vrata, ki jih ponavadi jaz nalašč pozabim zapreti za sabo. Dolga leta sem varčevala denar in si želela "pravega" hitrega, bistrega, inteligentnega konja kot je moj maxyin nasmehnila se mi je sreča in ga rešila pred strahom in zaničljivimi ljudmi, namreč imeli so ga za galopske dirke,s tem da ga je vsak drugi dan jezdil drug človek, ter v dveh letih zamenjal več kot 20 lastnikov.

Pol leta sem se borila z njim da je pridobil moje zaupanje in sedaj sva prava nerazdružljiva prijatelja. Ne dam ga več iz mojih rok, ker se mu vidi v očeh da mi je hvaležen, marveč je zelo pohleven prijazen in bister navsezadnje pa zelo zelo hiter konjiček. Rada ga imam.