Posebej zanimivo je, da si nas je za svoje lastnikeizbral praktično sam, poleg vseh tistih zdravih muckov tam v boksu, je prišel na polico in skočil k nam, pri tem pa se je še zaletel v steklo.

Takoj smo ga vzeli. Doma smo imeli težke čase, saj je bil zelo podhranjen, nobena hrana mu ni bil avšeč. Na koncu smo poskusili s prašičjim surovim surovim mesom in tako nam je uspelo.

Kmalu bo star eno leto, je zdrav, živahen in zelo prijazen muc. Veseli smo, da ga imamo.