V našo družino je zakorakala v oktobru 2011, ko smo zaradi bolezni izgubili našo 9-letno prinašalko Cici. Lina je seveda ni mogla nadomestiti, je pa zapolnila praznino v naših srcih ob izgubi najboljše prijateljice. In ko nas je dodobra spoznala, nam je pokazala svojo razposajenost in igrivost.

Zelo rada ima plišaste igrače, žogice, vse vrste priboljškov, od tistih pasjih, pa tudi domačih. Ob nedeljah pa se z očetom najrajši odpravita v hribe.

Vsekakor smo veseli, da jo imamo ob sebi, da nam polepša sive dni.