Na kratko opišite zakaj imate radi svojega ljubljenčka, kako vas razveseljuje, kaj vam pomeni, kako ga razvajate …
Ker z družino živimo v bloku, nismo do sedaj nikoli imeli nobenega hišnega ljubljenčka. Ko mi je pred letom in pol nenadoma umrla ljubljena babica, ki sem jo oboževala, sem od soseda moje sestrične Anite, kjer ima vikend, dobila v dar zajčka. Ker so bili to domači zajci in jih je bilo kar precej na izbiro, sem si lahko sama izbrala kakšnega želim. Mala rjava kepica z dolgimi ušeski me je naravnost prevzela in niti za hip nisem razmišljala da je ne bi vzela s seboj domov, saj sem potrebovala veliko tolažbe in ta majhna kepica je na mojo dušo delovala kot balzam. Takoj naslednji dan smo ji nakupili vse, kar je potrebno za zajčka, od najbolj kvalitetne prehrane, sena, kletke in vse kar spada zraven, da se Cici v njej počuti dobro. Čeprav je Cici gozdni zajec in je bila na začetku divja, smo jo vsi s svojo ljubeznijo tako scrkljali, da je postala naš enakopravni družinski član. Izredno je pametna, inteligentna, kdo bi si mislil da zajec ni kot pes in mačka, vendar ni res, četudi ne mijavka in laja, ogromno stvari pokaže s svojim obnašanjem. Točno vemo, kdaj želi ven iz kletke, kdaj je lačna, kdaj žejna, kdaj si želi pozornosti. Ko kuham, je z menoj v kuhinji, ko sem v kadi, leži pred njo, ko gledam TV, leži poleg mene ali se raztegne na tepihu. Z mano hodi ob nogi, rada se igra in skače, da se ji nasmejimo do solz. Danes je stara leto in pol in ima kar 6 kilogramov, saj je velika in čeprav ima težave z zobki, ker ima nepravilno čeljust, pazimo na njo tako kot pazimo nase. Nudimo ji vso oskrbo in nego ter veterinarsko pomoč, kadar je to potrebno. Po pravici povedano, ne znam si predstavljati življenja brez nje. Nikoli si nisem predstavljala, da ti lahko hišni ljubljenček nudi toliko ljubezni in veselja. Moja Cici je za celo družino, skupaj s pritlikavim kuncem Zorrotom, ki ga še imamo, pravi balzam za dušo in najboljša antistresna terapija. Enostavno radi se imamo.
