Naravni gostitelji virusa usutu so divje ptice, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex. Ptice lahko za okužbo z virusom usutu tudi zbolijo in poginejo.
Bolezen se je v zadnjih letih pojavila tudi v Evropi. O pojavu usutuja so leta 2001 in 2002 poročali v Avstriji, leta 2005 na Madžarskem, leta 2006 v Italiji, Švici in Španiji, leta 2011 v Nemčiji in na Češkem, leta 2012 v Belgiji, leta 2015 v Franciji, leta 2016 na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, lani v Avstriji ter letos v Nemčiji.
O virusu usutu
Odkrili so ga v Južni Afriki leta 1959. Gre za zoonotski arbovirus (prenaša se lahko z živali na človeka) in zaskrbljujoča je predvsem podobnost tega virusa z virusom Zahodnega Nila. Virus usutu sicer pripada flavivirusom antigenskega kompleksa Japonskega encefalitisa, ki poleg virusa Japonskega encefalitisa (JEV) vsebuje še virus encefalitisa St. Louis (SLEV), virus Kunjin (KUNV) in virus encefalitisa Murray Valley (MVEV). Prvi primer, ko je za virusom zbolel človek izven Afrike, so prijavili v Italiji leta 2009, kjer se je okužil bolnik z že tako slabšim imunskim sistemom, in sicer se je pri njem razvil encefalitis.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV