O burji je pesnil že Srečko Kosovel, verjetno pa bi o sunkih burje na morju lahko marsikaj povedal tudi kakšen ribič. 

Legenda pravi, da je burja usodno vplivala na razplet bitke med vojskama rimskega cesarja Teodozija in njegovega nasprotnika Evgenija, ki je potekala 5. in 6. septembra leta 394 (v bitki pri Mrzli reki), saj je zaradi položaja bitke obračala puščice Evgenijevim vojakom, ki so bili tako v izjemno slabem položaju in so bitko posledično tudi izgubili. Zmaga Teodozija je takrat pomenila dokončno zmago krščanstva v Rimskem imperiju in priznanje kot državne vere. 

In kaj je ta tako opevana burja? 

Burja je morda najbolj znan veter za Jadran, poznamo pa ga tudi širše.  Ime burja (italijansko bora, hrvaško bura) izhaja iz starogrške besede »borea«, ki pomeni sever. Burja je suh, mrzel in sunkovit veter. Najpogosteje burja piha s severovzhoda, lahko pa piha iz katerekoli smeri med severom in vzhodom.  

Kako nastane? Burja nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom oziroma Sredozemljem. Pojav je lahko zelo lokalen (lokalna burja). Nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, a tudi močna.

Burja piha vse leto, pogosteje pozimi. Takrat piha nekaj dni ali celo dva tedna, medtem ko poleti le nekaj ur. Predvsem pod gorskimi verigami (Velebit, Biokovo) lahko doseže orkansko moč (preko 120 km/h), ki lahko traja do dva dni. Večina vetrov piha vodoravno, burja pa piha poševno, v slapovih, od obmorskih hribov navzdol proti morju in ustvari ostre valove, ki se lomijo in penijo. Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata in Makarska. Značilen znak burje je oblačna »kapa« na gorskih vrhovih, zlasti nad Nanosom, Učko, Biokovim ter Velebitom. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Burja ponavadi preide v jugovzhodni veter z bolj oblačnim vremenom, ki mu lahko sledijo padavine.  

Anticiklonalna burja  

Piha ob jasnem in suhem vremenu, zračni tlak je visok, vreme je stabilno, a mrzlo. Gre za odtekanje hladnega zraka z območja visokega tlaka v severnem delu Srednje Evrope. Lahko ima nevihtni značaj. Ta krajevni pojav pojasnjujemo s tem, da visoke, strme, skoraj neprekinjene gorske verige na vzhodni obali Jadrana jasno ločita dve klimatsko zelo različni območji, zaradi česar izenačevanje zračnega tlaka ponekod spremlja močan veter. Ta vrsta burje piha v vseh letnih obdobjih, ko se s severa celine območje visokega zračnega tlaka širi proti jugovzhodu, vendar temperatura zraka ni tako nizka kakor pozimi. 

Ciklonalna burja   

Mračna ali temna »škura burja« (vzeto iz italijanščine »bora scura«) je bolj stalen veter, ki piha s severovzhoda do vzhoda. Spremlja ga sivo in deževno vreme, pozimi lahko tudi snežna neurja s hudim mrazom. To vrsto burje povzročajo cikloni, ki se bližajo vzhodni Jadranski obali in z veliko močjo sesajo zrak od obale proti morju.  

Burja se pojavlja tudi v drugih predelih sveta. Piha namreč tudi v Južni Kaliforniji, zahodnih delih Andov, Avstriji, Islandiji, Novi Zelandiji, na Sumatri, Japonskem, v Indoneziji, Rusiji in v Velikem skalnatem gorovju. 

Rekordi 

Burja pozimi na Hrvaškem, na izpostavljenih mestih, pogosto doseže 150 km/h. Nekajkrat v zadnjih desetletjih pa so bili izmerjeni sunki tudi nad 200 km/h (npr. 248 km/h, 21. decembra 1998 na mostu Maslenica (severno od Zadra)). Med 22. in 25. decembrom 2003 je bila na avtocesti A1, pri predoru Sveti Rok, izmerjena rekordna hitrost 304 kilometrov na uro. Tako kot pri nas v Sloveniji je tudi na Hrvaškem februarja 2012, med izjemnim  hladnim valom, obalni pas v Senju zamrznil in nastajali so snežni zameti. Burja je takrat s hitrostjo 150 km/h povzročila znižanje temperature na –14 °C, ter valove, visoke do 7 metrov. Ruvala je drevesa in odnašala strehe. Na otoku Pag je iz morja metalo ribe, v mnogih obalnih mestih pa je zamrznil vodovod. Takrat je tudi v Sloveniji pihala orkanska burja. 

Makarska: 250,2 km/h (26. januar 1996)

Trst: 205,5 km/h (29. oktober 1994)

Krk: 248,4 km/h (29. oktober 1994) 

Najmočnejši sunek burje v Sloveniji je zabeležen v noči na 2. marec 2011, in sicer  na viaduktu Lozice, na hitri cesti Razdrto–Podnanos. In sicer 212,4 km na uro. 

Kdo si upa kazati hrbet burji? 

Burja v Sloveniji piha na Primorskem. Tako jo srečamo v Vipavski dolini, kjer v dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja okoli 40 dni na leto. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200 km/h, na naši Obali pa so sunki v povprečju za 50 km/h šibkejši. Burja ob orkanskih sunkih povzroči veliko škodo. Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj bi ob takem vetru narava storila drugod po Sloveniji, kjer že precej manjše hitrosti vetra napravijo škodo. Na Primorskem je že v načinu gradnje vidna visoka prilagojenost razmeram. Stare hiše so zgrajene tako, da kažejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hiši vidimo kamenje, ki dodatno obtežuje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam je po vsaki zimi popravljanje streh nekaj povsem običajnega. 

FEBRUAR 2012 

Za konec še vpogled v prej omenjeni februar leta 2012, v eno izmed najmočnejših in dolgotrajnih epizod burje v zadnjih 70 letih. Nad severovzhodom Evrope je nastalo močno območje visokega zračnega pritiska, preko 1060 hPa. Hladen sibirski zrak se je spustil nad Evropo in v Sredozemlje. Cikloni so prinašali obilne snežne padavine v osrednji Italiji in na Balkanu. Ekstremni mraz je tedaj prizadel države od Švedske do Turčije. Temperature so padle do okoli –30°C. Pri nas je bilo tedaj zelo mrzlo in vetrovno. V Sloveniji smo zabeležili najhladnejšo prvo dekado meseca februarja po letu 1956. Celo ob morju se skoraj dva tedna temperatura ni dvignila nad 0 stopinj Celzija. Mraz je bil še bolj izrazit zaradi orkanske burje, ki je pihala s silovito močjo. Zaradi dolgotrajnega mraza so zamrznile številne reke v Sloveniji. Na Primorskem sta zamrznili Soča in reka Vipava. Tudi ob morju je bilo mogoče, zaradi burje in mraza, videti ob pomolih ledene skulpture. Tedaj je burja več dni, brez težav, presegala 120 km na uro, občasno pa na izpostavljenih mestih tudi od 150 do 180 km/h. Na merilnem mestu viadukta Lozica so namerili celo hitrost okoli 205 km na uro.  

Malo za šalo 

Če poznate kakšnega Primorca, vam bo povedal tale hudomušni rek: Pri hitrosti 50 km/h domačini odprejo okna in prezračijo hiše, pri 80 km/h pošljejo otroke malo ven na zrak in pri 150 km/h rečejo "danes pa malo piha".