Prve padavine po dolgem času bi lahko dočakali šele čez kakšen teden, pravi naš hišni prognostik Aleš Satler. "Srednjeročna napoved kaže na vsaj še kak teden suhega vremena, tam okoli prvega aprila se verjetnost za padavine močno poveča, po dolgem času bi lahko obilneje deževalo ali snežilo," je pojasnil. 

Že nekaj tednov več ali manj povsod po Sloveniji ni bilo padavin. "Od zadnjih konkretnejših padavin je v večjem delu Slovenije že več kot en mesec, na vzhodu pa že dva meseca in pol," pravi Satler. 

Tudi zadnja zima je bila precej sušna. "Lani je bila zima precej bolj namočena kot letos, tako da je bilo ta čas več vlage, čeprav je bil marec vseeno precej suh, a ne tako kot letos," ocenjuje Satler. 

Minulo zimo je pri nas padla podpovprečna količina padavin, razen na severu Prekmurja, kjer jih je bilo povprečno, kažejo nedavno objavljeni delni in še ne povsem preverjeni podatki Agencije RS za okolje (Arso). Prve ocene kažejo, da je bila zima 2021/2022 med 13 najmanj namočenimi od leta 1961. Najmanj sta bili v tem obdobju namočeni zimi 1974/75 in 1991/92.

"Podoben tip vremena kot ga imamo letos marca, smo imeli aprila pred dvema letoma, le da je bilo takrat topleje. Bilo pa je podobno suho z zelo veliko sonca," je še spomnil naš hišni prognostik. 

Kako se pomanjkanje padavin odraža v naravi?

Trenutno je na njivah vse zastalo, žita se ne razraščajo, tudi korenine se ne razvijajo. Vegetacija že tri tedne miruje. Razmere so v vseh treh segmentih vodnega kroga (površinskem sloju tal, površinski vodi in podzemnih vodah) v Sloveniji slabe. Še najbolj je to vidno v praznih strugah in posušenih površinskih slojih tal, je za STA ocenila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.

Trenutne okoliščine je nekoliko omilil hlad v minulih tednih, ki je upočasnil prehiter fenološki razvoj rastlin. Tako trenutno drevesa, grmi in travniki še niso povsem zacveteli, kot je bilo to denimo lani v tem času. Večji fenološki razvoj se je zgodil le na Primorskem.

To je sicer dobro z vidika morebitne pozebe. "Za pozebo po mojem mnenju vsaj za enkrat ni še tako kritično, tudi če pride mraz. Sedaj je bilo razmeroma hladno in tudi suho, kar pomeni, da je vegetacija napredovala počasi. Seveda nihče ne ve kako bo sredi ali v drugi polovici aprila, do takrat se lahko še marsikaj spremeni," pravi Satler. 

Kmete in vremenoslovce pa skrbi predvsem velika presušenost tal. Dvig temperatur, ki se nam obeta v prihodnjih dneh, in pomanjkanje dežja lahko vplivata predvsem na travinje, ki je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin, ker ima zelo plitev koreninski sistem. Travna ruša je posušena, marsikje stanje poslabšuje pogost veter. Travniki kričijo po vodi, je opozorila Sušnikova.

Pomanjkanje padavin že povzroča škodo na posevkih ozimnih žit in oljne ogrščice v Pomurju. Po prvi oceni Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota je prizadetih najmanj od 15 do 20 odstotkov ozimnih žit, pri oljni ogrščici je delež še višji.

Nizke temperature brez snežne odeje, pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje ... vse to je vplivalo nanje. "Če se bo to stanje nadaljevalo, žita zagotovo ne bodo normalno razvijala spomladanskih faz razvoja, kar zagotovo ni dobra popotnica za kvaliteten pridelek pozneje v sezoni," je dejala agrometeorologinja.

Agrometeorologinja kmetovalcem svetuje, naj ta trenutek ne gnojijo, ker vremenske razmere za to še niso primerne, saj ni vlage, ki bi raztopila gnojila. Gnojenje v trenutnih razmerah je zato nefunkcionalno in bi hkrati predstavljajo še dodatno obremenitev za okolje.

Tudi gozdovi so popolnoma presušeni in trenutno velja velika požarna ogroženost naravnega okolja. Zato so pristojni do nadaljnjega v naravnem okolju prepovedali kurjenje, požiganje na območjih ob infrastrukturnih objektih, kurjenje kresov, uporabo predmetov in naprav ter izvajanje aktivnosti, ki lahko povzročijo požar zunaj pozidanih površin ter izvajanje ognjemetov.

Kakšno vreme nas čaka v prihodnjih tednih in mesecih?

Čeprav bi se naravi še kako prilegle, pa padavin še nekaj časa ne bo na vidiku. Vreme bo sicer izjemno lepo za potepanje po hribih in v naravi, saj bo še topleje, najvišje dnevne temperature se bodo dvignile do okoli 20 stopinj Celzija. Tudi jutra se bodo nekoliko ogrela. Za prihodnji teden sicer kaže malo več oblačnosti, a padavin z gotovostjo še ni možno napovedati.

"Dolgoročne napovedi največjih meteoroloških centrov po svetu za obdobje april–junij 2022 kažejo na nadpovprečno toplo vreme, za Slovenijo je odklon nekje od +1 stopinja Celzija do +2 stopinji Celzija, kar je veliko. Seveda to ne pomeni, da bo ves čas toplo, ampak da bo več toplejših obdobij kot hladnejših in bodo ta izrazitejša. Kar se tiče padavin, modeli kažejo na podpovprečno namočenost, torej manj padavin," pravi Satler. 

Meteorologi z najbolj znanega svetovnega meteorološkega servisa AccuWeather so že pred časom napovedali, da lahko severovzhodni del Slovenije, pričakuje precej zmerno pomlad brez posebej daljših obdobij mokrega ali suhega vremena. Po njihovih napovedih naj v tem delu države to pomlad  glede padavin ne bi bilo prevelikih odstopanj v nobeno smer. Drugače pa bo v osrednjem in zahodnem delu Slovenije, kjer bo pomladi vreme bolj suho, sončno in toplo.

Predvsem maja lahko po napovedih, ki sta jih za AccuWeather pripravila Alan Reppert in Tyler Roys, na širšem območju Balkana pričakujemo hujša neurja, ko bo hladnejši zrak iz Ukrajine trčil s toplejšo zračno maso na zahodu. Takšen vremenski razplet pa bi lahko v določenih delih širše regije povzročil pozebo ali zmrzal. "Na mnogo teh lokacij se poznopomladanska zmrzal običajno pojavi do sredine maja," je dejal Roys. 

Medtem ko bo sever Evrope prejel več padavin, pa dolgotrajno suho, sončno in toplo vreme napovedujejo za območje vse od Pirenejskega polotoka, do delov Francije, Italije in Balkanskega polotoka. To pa prinaša resne skrbi zaradi suše na teh območjih. Predvsem Španija, Portugalska in jug Francije bi zaradi kombinacije podpovprečnih padavin in visokih temperatur kmetom lahko povzročile precej težav s sušo. Še posebej zato, ker so razmere že zdaj slabe, saj je bila že zadnja zima na tem območju ena najbolj sušnih doslej. To bi se lahko odrazilo predvsem na slabi letini oljk, so opozorili meteorologi AccuWeatherja. 

Preverili smo tudi, kaj za letošnjo pomlad napovedujejo stari ljudski vremenski pregovori:

Upajmo, da bo ta star vremenski pregovor držal, saj je bilo 19. 3. suho in precej sončno, pravi Satler. 

Ta je letos "padel", saj ni bilo snega ali ledu ne prej in ne potem. Matija je bil letos precej topel.

"Tale recimo kar drži, če gledamo obratno. Prav okoli 6. januarja je snežilo, kot vse kaže pa je bil to bolj ali manj zadnji sneg v tej zimi, tudi pravega mraza letos ni bilo," je komentiral Satler.