Že tisočletja si ljudje poskušamo razjasniti pojave, ki jih ne razumemo. Povsem razumljivo je, da so ljudje v preteklosti in še danes iskali in se zatekali k najrazličnejšim bolj ali manj konvencionalnim metodam za preprečevanje negativnih posledic naravnih ujm. V primeru vremenskih neviht s točo, ki lahko uničijo pridelke, vozila in lastnino, so se sčasoma pojavile različne nekonvencionalne metode za preprečevanje negativnih posledic. 

Medtem ko je odgovor znanstvenikov na ekstremne vremenske pojave osnovan na dejstvih, ki pričajo o globalnem segrevanju, za katerega je odgovoren povsem in samo človek, pa drugi, lahko bi jim rekli teoretiki zarot, verjamejo, da nas načrtno zastrupljajo. Kdo naj bi to počel, je seveda vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. Zagotovo pa vedo povedati, da se lahko proti temu ubranimo s kisom. 

Ena teh metod, ki zagotovo pritegne pozornost, je kuhanje kisa. Morda pa lahko kislina v kisu zares oslabi moč toče?

Poglejmo, kako sploh nastane toča

Nastanek toče je zapleten proces, ki zahteva specifične vremenske pogoje, med katerimi sta ustrezna temperatura ter vlaga in nenazadnje tudi vertikalni zračni tokovi. 

Začetek procesa je povezan z nastankom nevihte. Sprva se topel in vlažen zrak začne dvigovati navzgor ter posledično ohlajati, kar povzroči kondenzacijo vodne pare in nastajanje oblakov. Vertikalni premiki zraka ustvarijo ločene plasti z različnimi temperaturami in gostotami.

Močno dvigujoča vlažna zračna masa se takrat sreča z močnimi navzgor usmerjenimi vetrovi. Kapljice se zaradi hladnega ozračja in specifičnih vetrov začnejo ohlajati in združevati v kristale in tako nastanejo kroglice ledu, ki jim pravimo toča. Ko so dovolj težke, jih vetrovi ne morejo več zadržati in padejo na tla. 

Zakaj nekateri verjamejo, da kis lahko prepreči pojav toče?

Ideja, da lahko kis, ki izhlapeva v ozračje, prepreči točo, izhaja iz prepričanja, da kislina v njem nekako moti proces nastajanja ledenih kroglic. Zagovorniki te teorije menijo, da bi razprševanje kisa v ozračje lahko spremenilo proces zmrzovanja dežnih kapljic in tako zaviralo rast zrn toče. Po navedbah teh ljudi je najboljša metoda ta, da nekaj ur pred napovedano nevihto na dvorišče ali vrt postavimo kuhalno ploščo ter lonec s kisom, ki ga zavremo. Spet drugi pravijo, da je dovolj, če v kis namočimo brisače in jih razobesimo po svojem vrtu. 

A kot pove znanstvenik, izr. prof. dr. Gregor Skok, univ. dipl. meteorol., kuhanje kisa ni v nobeni povezavi z nastankom toče: "Na žalost kuhanje kisa ne more vplivati na vremenske pogoje, ki vodijo v nastanek nevihte, in posledično tudi ne na samo nevihto in s tem povezane negativne posledice, kot so intenzivne padavine, toča in močni vetrovi." 

Pomanjkanje znanstvene podlage, ki bi dokazovala učinkovitost kisa v boju proti toči

Kljub domiselni in na videz morda celo resnični zgodbi o uporabi kisa kot sredstva za odvračanje toče, v resnici ni znanstvenih dokazov, ki bi podprli to trditev. Nastajanje toče je proces, na katerega kislina nima nobenega vpliva. Kislost ocetne kisline ne igra nobene vloge pri spreminjanju zgoraj opisanih dejavnikov nastanka toče. 

Čeprav lahko kislina sproži določene kemične reakcije, je pomembno upoštevati, da je proces zamrzovanja dežnih kapljic v ozračju proces, ki ga v največji meri urejajo temperatura in atmosferski pogoji. Relativno majhna količina kisa, ki bi jo potencialno lahko razpršili v ozračje, bi bila v tem primeru razredčena do te mere, da bi bil celo morebiten vpliv na nastanek toče zanemarljiv.

"Količina zraka, ki se dvigne, je zelo velika, in energija, ki se sprosti ob nastanku kapljic in ledenih delcev iz vodne pare, je prav tako zelo velika in po velikosti primerljiva z energijo, ki se sprosti ob eksploziji atomske bombe. Intenzivnost nevihte in s tem povezana verjetnost za močne padavine, veliko točo in močne vetrove je zelo odvisna od količine toplega zraka, ki je na voljo za dviganje, kot tudi od velikosti razlike med temperaturo zraka blizu tal in v višinah ter od vlažnosti zraka blizu tal. V splošnem velja, da čim hladneje je zgoraj oziroma čim topleje ali bolj vlažno je spodaj, tem večja je verjetnost, da bodo nevihte bolj intenzivne. Pomemben vpliv ima tudi sprememba prevladujočega horizontalnega vetra z višino – če se veter z višino spreminja, obstaja večja možnost, da bodo nevihte intenzivnejše," še pojasni dr. Gregor Skok. 

Prav tako neosnovanost trditev, da naj bi kis preprečeval nastanek toče, potrjuje vremenski prognostik 24UR Rok Nosan: "Močne nevihte in neurja so rezultat zapletenih procesov, ki se dogajajo v naši atmosferi, in so posledica dejstva, da Sonce površja našega planeta ne segreva enakomerno. Na ta način se ustvarjajo temperaturne razlike med različnimi območji, kar tudi spodbudi gibanje zračnih mas ter s tem posledično nastanek vetrov in vremenskih front. Neurja pogosto nastajajo ob srečanju toplega in hladnega zraka. Takrat se zračne mase začnejo dvigati – pravimo, da je ozračje nestabilno. Večja kot je temperaturna razlika med zračnima masama, burnejše vremensko dogajanje lahko pričakujemo. Poleg temperature sta pomembna dejavnika pri nastanku močnih neviht in neurij tudi spreminjanje vlage ter smeri in hitrosti vetra z višino. Ker je torej nastanek neurij zelo kompleksen pojav, odvisen od številnih med seboj prepletenih dejavnikov, jih ne moremo nadzorovati s preprostimi metodami, kot je kuhanje kisa. Ne moremo namreč spremeniti razlik v temperaturi zračnih mas, ki je osnova za nastanek neurij." 

Znanstveno utemeljeni pristopi za zaščito lastnine in pridelkov

Ko gre za zaščito premoženja in pridelkov pred škodo zaradi toče, obstajajo številne metode, katerih učinka sploh ni treba dokazovati, kot so postavljanje rastlinjakov, nameščanje mrež proti toči, uporaba zaščitnih pregrinjal za avtomobil in podobno. Te metode temeljijo na načelih fizike in meteorologije in so podprte z rezultati iz resničnega sveta. 

Te metode so nesporno boljše od starodavnih načinov, ki se zanašajo na to, da učinek že mora biti, če v to le dovolj verjamemo.  A kot kaže, se tudi v današnjem svetu, ko imamo znanstvenih dokazov o procesu nastanka toče več kot dovolj, mnogi še vedno raje zatekajo k čarovniškim trikom in poskušajo naravni pojav, kot je nevihta, upravičiti še z eno teorijo zarote. Lažje je verjeti, da bomo z loncem kisa rešili svet, ki ga uničujejo drugi, sovražniki človeštva, kot sprejeti dejstvo, da je globalno segrevanje tisto, s katerim se mora spopasti prav vsak izmed nas.