Ko je bil Martin še zelo mlad, se je družina, zaradi očetove službe, preselila na ozemlje sedanje Italije, Martin pa je tam spoznal krščansko vero. Ker je bil njegov oče vojak, je po neki nenapisani tradiciji postal rimski vojak tudi sam. Vojaško obveznost naj bi služil v Franciji in se tam tudi posvetil življenju za reveže. Someščani so ga, proti njegovi volji, izvolili za škofa v Toursu.

Veselje, ko iz mošta nastane pravo vino, je v Sloveniji posebej cenjeno in neprimerljivo z marsikaterim drugim praznikom. Verjetno težko najdemo Slovenca, ki ne bi kdaj poizkusil rujne kapljice, ki nam jo je poklonila naša zemlja. No, da je ta tekočina, ki gre skozi vrsto procesov, res dobra, ji morata biti pisana na kožo tudi podnebje in vreme. Vina se med seboj razlikujejo glede na sedem različnih dejavnikov: sorto grozdja, geologijo podlage in posledično tla, podnebje, hidrologijo tal, fiziografijo rastišča, vinogradništvo in tehnike upravljanja vinogradov.  

Prvih pet dejavnikov, torej tudi podnebje in vreme, tvori francosko poimenovanje »terroir«, kar pomeni »okus kraja«.  

Terroir je kultiviran ekosistem, v katerem trta vzajemno deluje s tlemi in podnebjem. Tla vplivajo na razvoj trte in zorenje grozdja s pomočjo temperature tal, oskrbe z vodo in oskrbe z minerali. Temperatura tal pomembno vpliva na fenologijo trte. Omejena oskrba vinske trte omejuje rast poganjkov in jagod, kar je ključnega pomena za doseganje primerne sestave grozdja za pridelavo kakovostnih (rdečih) vin. Zlasti sekundarni presnovki (metaboliti), kot polifenoli (antocianini, tanini) in aromatične spojine ali njihovi predhodniki, so količinsko zelo odvisni predvsem od vodnega statusa. V idealnih razmerah bi torej morali biti vinogradi postavljeni na območjih, kjer so temperatura tal (glede na temperaturo zraka), zmogljivost zadrževanja vode v tleh (glede na padavine in potencialno evapotranspiracijo) in razpoložljivost dušika v tleh optimalni za sorto/vrsto vina, ki naj bi ga pridelali.

Torej vreme in podnebje sta pomembna dejavnika za to, kakšno vino bomo pili, pa tudi koliko grozdja in s tem vina v neki letini bo. Morda je tudi zaradi tega zapisana vrsta pregovorov na račun sv. Martina. Na Martinov dan, ko torej vino dozori, se navezuje kar nekaj ljudskih vremenskih pregovorov. Vsi ti pregovori nam »prerokujejo« vreme za prihodnje dni ali celo mesece.

Pa vedno držijo?

Včasih da, včasih ne. Kakorkoli že, lahko bi rekli, da je Martin ne le vinski, ampak celo vremenski svetnik.  

Od nekdaj je veljalo, da "vreme bo", saj je vreme naš vsakdanji spremljevalec in na neki način tudi odločevalec, kaj bomo počeli in kdaj. Vremensko ljudsko izročilo, zapisano v  ljudskih pregovorih, nam priča, da je tako že od nekdaj. In ne glede na to, da imamo danes dostop do vremenskih napovedi prek številnih elektronskih, mobilnih in drugih medijev, se še vedno  oziramo za starimi vremenskimi pregovori, saj se v njih zrcali tudi spomin na naše prednike. Vsako martinovanje nam torej ponudi vrsto pregovorov, ki se uresničujejo iz leta v leto in tako dajejo vtis, da so plod vremenskega časovnega stroja.

Pomislimo, kako nenatančno orodje so imeli naši predniki za napovedovanje vremena. Današnje vremenske napovedi so vsakdanje stalnice, brez katerih bi skoraj težko živeli, vendar pa, resnici na ljubo, marsikdaj pozabimo nanje že naslednji dan. Vremenski pregovori pa ostajajo, a seveda ne zaradi tega, da bi si z njihovo pomočjo poskušali napovedati vreme. Ostajajo zato, ker so del naše bogate zakladnice ljudskega izročila, ki se kot kri pretaka iz roda v rod. No, morda v tem primeru kot vino. Morda je bil med njihovimi tvorci tudi kdo od vaših prednikov.  

Nekaj pregovorov za obdobje svetega Martina

Sonce na Martina, pred vrati huda zima.

Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.

Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo.

Če za Martina sonce sije, huda zima bo.  

Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.

Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj.  

Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni.

Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.  

Če je za Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja.

Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.  

Ko pride svet Martin je paše konec.

Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje.

Kako pa je bilo v preteklosti na sv. Martina? Se pregovori ujemajo?

Pregovori so del ljudskega izročila naroda. Poseben del pregovorov so  torej vremenski pregovori, ki naj bi napovedovali vreme. Vremenski pregovori so  nastali na podlagi amaterskega opazovanja vremena. Pod drobnogled smo vzeli nekaj pregovorov in jih preverili na podatkih meteorološke postaj.

Ugotovili smo, da pregovori niso uporaben način napovedovanja vremena. Bolj bi lahko prišlo prav, če bi iz pregovorov lahko izpeljali napoved, ki bi vreme napovedala kot podnebni kazalci, pa še to ne vedno. Tu in tam se pač zgodi, da se kakšen pregovor ujema z dejanskim stanjem vremena. Velja tudi opozoriti, da so pregovori nastajali v različnih obdobjih. Vsi vemo, da se je, v zadnjih dveh desetletjih, podnebje spremenilo. In da že tako težko najdemo vzporednice.

Poleg tega pa lahko kdaj pregovor resnično »zadane«, ker se pač statistično  prej ali slej zgodi, da prideta huda zima in mraz, če je na sv. Martina jasno.  Pa čeprav morda le kak teden. In potem skupina ljudi razlaga, »sej tako je rekel sv. Martin«  Vzemimo za merodajno še to ugotovitev. Za 1. november pregovor govori o »mrzlem prazniki vseh svetih« in potem toplem sv. Martinu. Lahko sklepamo, da obdobju mraza sledi otoplitev, saj je to statistično zelo verjetno. Skratka, pri vremenskih pregovorih gre za nekakšno lepo rimo, ki se poskuša čim bolj statistično približati dejanskemu vremenu. A kot že rečeno, so danes drugačni časi, morda manj naklonjeni vremenskim pregovorom.

Resnica pa je, da vreme vpliva na vinski letnik, kakšno  vreme in podnebje je nevarno za letino?

Kvaliteti vinskega letnika vedno vtisnejo neminljiv pečat vremenske razmere v letu od začetka spomladanske rasti do trgatve. Vinska trta prične z aktivno rastjo v aprilu, potem, ko povprečna dnevna temperatura preide temperaturni prag 10 stopinj Celzija.

Hud stres mladim razvijajočim mladikam lahko predstavlja pozeba ali slana pozno spomladi. To se je denimo zgodilo lani po Sloveniji, celo ponekod na izpostavljenih legah na Krasu je tedaj mlade poganjke in liste uničila pozna slana. Za rastline je bil lani stresen tudi prehladen in deževen maj, ki je z upočasnjenim razvojem puščal svojo sled vse do začetka cvetenja. To je potekalo najprej na obalnem vinorodnem območju v prvi dekadi junija in sicer 2 do 8 dni kasneje od povprečja, v podravski in posavski vinorodni deželi pa sredi druge dekade junija.

In kakšno bo vreme v tem tednu in na dan sv. Martina?

Večinoma sonce v višjih legah  ter na Primorskem. Drugod pa?  Majhna sprememba v četrtek.

Sedaj je že kar dolgočasen tale trdovratni anticiklon nad večjim delom Evrope. Večje spremembe vremena tako ne bo do zadnje dekade v novembru. Ta megla me močno spominja na konec leta 1988, ko smo imeli večji del meseca le nizko oblačnost oz. meglo brez večjih padavin.

V naslednjem tednu bo v spodnjih plasteh še naprej ogromna količina vlažnega in hladnega zraka, ki bo prihajal od vzhoda. Zato se bo po nižinah vzhodne in osrednje Slovenije ves dan zadrževala megla ali nizka oblačnost. Meja nizke oblačnosti bo nekje na 1000 metrov nadmorske višine. Na Primorskem in v višjih legah, ter v večjem delu zahodne Slovenije, pa bo sončno vreme. Temu primerne bodo tudi temperature, v krajih z meglo le okoli 5-7 °C, na Primorskem do 17 °C.

Sprememba prihaja v četrtek, ko bo anticiklon nekoliko oslabel in bo zapihal šibak jugozahodni veter, ki bo razpihal  meglo. Manjše višinske doline pa bodo potovale čez Srednjo Evropo in s svojim repom lahko vplivale zlasti na vreme nad zahodno polovico Slovenije. Morda bo kje padlo par kapelj dežja, največja verjetnost zanje je v petek. Za razliko od začetka tedna, bo v drugi polovici tedna več megle oz. nizke oblačnosti na zahodu. Temperature čez dan pa bodo bolj enakomerno razporejene in se bodo tudi v notranjosti dvignile čez 10 °C, lokalno tja do 15 °C.

Tudi po 15. novembru še ne pričakujemo večje spremembe vremena. Verjetno bo v višjih legah in na Primorskem prevladovalo sončno vreme, drugod pa bo večji del dneva megla ali nizka oblačnost.  

Pozor: Napovedi do 5 dni so kar zanesljive, potem pa se zanesljivost napovedi vsak dan zmanjšuje.

Skratka, če sodimo vreme, ki nas čaka letos na Martinovo (megla, sonce), potem bo letošnja zima nestabilna, hladna, občasno zelo mrzla in snežena. 

Pozna jesen je prav primeren čas, da prispevamo še kakšno svojo modrost. Zakaj pa ne vremensko, saj se na vreme vsi spoznamo.