Vreme je bilo v zadnjih dneh lanskega leta v znamenju anticiklona, jasnih in mirnih dni ter noči s temperaturnim obratom, po nižinah pa je bila prisotna dolgotrajna megla. Ta se je neobičajno dolgo zadrževala tudi ob morju, še do prvih dni leta 2022.

Megla ni vedno enaka oziroma niso povsod enaki vzroki zanjo. Tako poznamo radiacijsko meglo. Pogoj za njen nastanek so jasne noči brez vetra. To velja predvsem za kotline in zaprte doline, saj se tam se nabira plast ohlajenega zraka in tako nastane megleno jezero. Druga vrsta je advekcijska megla. Ta nastaja, ko topel in vlažen zrak doteka nad mrzlo ali hladno površino in se nad njo ohlaja. Podobno je, če hladen zrak doteka nad toplo površino, s katere izhlapeva voda. Ko se zrak v hladnejšem okolju ohladi, vodna para kondenzira in nastane megla – rečejo ji tudi puhteča megla. To se rado dogaja ob morju, recimo spomladi. Megla nastaja tudi takrat, ko imamo na tleh snežno odejo. Kapljice izhlapevajo in dodatna vodna para v ohlajenem zraku kondenzira, tako pa nastane megla.

Megla ima vizualno bolj turoben pridih, njen vpliv pa je še veliko večji.  Na manjših cestnih razdaljah je lahko zelo nadležna spreminjajoča se megla, ki je včasih zelo gosta, včasih pa omogoča dobro vidljivost. Pogosto gre za meglo v pasovih. Če se pojavi na morju, otežuje ladijski in letalski promet, vpliva pa tudi na porabo električne energije, saj je ob pojavih megle osvetlitev krajev in prostorov slaba. Zaradi zadrževanja hladnega in vlažnega zraka je treba računati tudi na višjo stopnjo ogrevanja v stanovanjih. In nenazadnje dnevi z meglo vplivajo tudi na kakovost zraka, predvsem v večjih mestih, v katerih je prisotna tudi industrija. 

No, sedaj pa nekaj statistike.

Megla in nizka oblačnost sta bili v decembru pogosti spremljevalki tudi v prestolnici. Statistika pravi, da je bilo v Ljubljani le 18 ur sončnega obsevanja. To je enkrat manj kot povprečno v istem obdobju med letoma 1981 in 2010, ko so v prestolnici zaznali dobrih 53 ur sončnega obsevanja. Bolje je šlo Štajercem. V Mariboru so imeli 87 ur,  v Celju pa 66 ur sončnega obsevanja. Sonce je dobršen del decembra razveseljevalo Obalo, toda ob koncu decembra so se morali tudi tam sprijazniti z meglenim ozračjem.

December 2021: sončno obsevanje in megla

Ljubljana: 18 ur, 17 dni z meglo
Portorož: 87 ur, dva dni z meglo

December 2020: sončno obsevanje in megla

Ljubljana: deset ur, 13 z meglo

Decembra 2019 je bilo v Ljubljani precej več sonca, kar 84 ur, a še vedno 16 dni z meglo. Za primerjavo: ob morju je bilo takrat več kot sto ur sonca in le en dan z meglo.

Glavno mesto Slovenije je leta 2016 »kršilo« decembrsko pravilo, da je tam takrat malo sonca in veliko megle. Tedaj so zabeležili kar 113 ur sonca.

Podatki postaje za Bežigradom za obdobje med letoma 1991 in 2021 kažejo, da je bilo v Ljubljani na letni ravni največ megle leta 2013, kar 92 dni. Sledita leti 2018 in 2014 s po 90 in 89 dnevi z dolgotrajno meglo. Kljub pogosti megli pa prisotnost sonca v teh letih v Ljubljani ni bila najmanjša, saj ga je narava v drugih letnih časih "vrnila".

Najmanj sonca so imeli prebivalci Ljubljane leta 2010, zgolj slabih 1724 ur, največ, kar 2254 ur pa tistega vročega leta 2003.

Čeprav je ljubljanska postaja Bežigrad od oktobra 2021 do decembra 2021 beležila veliko megle in nizke oblačnosti, pa leto 2021, če vzamemo pod drobnogled zgolj to postajo, sploh ni bilo tako slabo, ko govorimo o prisotnosti sonca. Tega je bilo namreč kar dobrih 2145 ur, kar se uvršča celo malo pod sam vrh najbolj sončnih let od leta 1991.

Ni pa Ljubljana tista, ki najbolj "trpi" za megleno nadlogo. Novo mesto na jugovzhodu države se lahko denimo pohvali z neslavno statistiko, da so na letni ravni že večkrat imeli več kot sto dni megle, denimo leta 1991, 1995 in 1996 .

Kaj pa Obala? Ob morju so imeli v zadnjih dneh leta 2021 in začetku leta 2022 pet dni megle, kar je praktično izpolnjen "bonus megle" glede na povprečje za ta predel Slovenije na letni ravni. Sicer se je že zgodilo, da je bilo megle precej več.

Leta 1999 so imeli na letališču v Portorožu kar 26 dni z meglo. Zanimivo je, da je bilo tisto leto na splošno na Obali malo sonca glede na povprečje: kar skromnih 2266 ur. Za primerjavo, lani ga je bilo 2546 ur.  Precej meglenih dni ob morju je statistika vpisala še leta 1993, 1997, 2002 in 2008, v vseh primerih več kot 20 dni.  V preostalih letih pa je bilo na Obali zgolj od dva do okoli deset dni z meglo.

Ob tem je treba pojasniti, da imamo v visokogorju pogosto meglene predele, kjer bi lahko našteli sto do dvesto meglenih dni, a gre pogosto za oblak, in ne za meglo ob brezvetrju, ki je značilna za nižine.

Neuradna statistika pravi, da je megle v zadnjih 30 letih manj kot nekoč, kar pa je težko dokazljivo. Treba je povedati, da so nekatere meteorološke postaje spremenile svojo pozicijo, vseeno pa nek trend upadanja obstaja. Za Bežigradom v Ljubljani je bilo v obdobju 1951–1980 povprečno 144 dni z meglo na leto, v obdobju 1990–2019 pa okoli 70. 

Za malo več optimizma pa naj povemo, da meglenih dni pri nas spet ni tako zelo veliko. Najbolj meglen predel na Zemlji je območje Velike novofundlandske plitvine, kjer se srečata severni labradorski morski tok (hladen tok) in veliko toplejši zalivski tok. To območje je sicer poznano kot ena največjih ribolovskih con na svetu. Na kopnem pa med najbolj meglene predele spadajo Argentina, Nova Fundlandija in Labrador v Kanadi ter Point Reyes v Kaliforniji v ZDA. Vsi imajo več kot 200 meglenih dni v letu.

Megla gor ali dol, pomembno je, da imamo jasen pogled v prihodnost, naša percepcija pozitivnega pa bo vedno dobrodošla ‒ ne glede na to, koliko kapljic je in na kakšen način se zbirajo v zraku. Trudimo se, da vreme ne bi spreminjalo našega počutja in volje.