Mnogi Zemljani so bolj kot kadar koli doslej izpostavljeni številnim z njimi tveganjem, ki se še krepijo z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in degradacijo okolja, so na spletni strani zapisali na Svetovni meteorološki organizaciji.

"Napovedovanje, kakšno bo vreme, ni več dovolj. Za reševanje življenj in premoženja so ključne napovedi, ki temeljijo na učinku in javnost obveščajo, kakšne posledice bo vreme povzročilo," so poudarili pri Arso. Za boljšo preprečevanje, pripravljenost in odziv pa bo nujno sodelovanje med nacionalnimi meteorološkimi in hidrološkimi strokovnjaki, službami za odziv na katastrofe in razvojnimi agencijami, so dodali.

Na Arsu so zapisali, da sta za dobro pripravljenost ključni dve stvari. "Najprej se moramo potencialnih vremenskih in hidroloških nevarnosti zavedati že pri načrtovanju kakršnih koli dejavnosti," so izpostavili. Evropska okoljska agencija je namreč ugotovila, da lahko z dobrim načrtovanjem, torej upoštevanjem lokalnih vremenskih značilnosti in njegovih prihodnjih sprememb zaradi sprememb podnebja, zmanjšamo škodo vsaj za dvakrat, v večini primerov pa še za večkrat, tudi za faktor deset.

Drugi ključni ukrep pri preprečevanju škode ob ekstremnih vremenskih dogodkih je spremljanje opozoril. Na Arsu tako s pomočjo razvejane mreže meritev, modelov in znanja spremljajo stanje v ozračju in vodnem krogu in izdajajo opozorila pred ekstremnimi vremenskimi, hidrološkimi in oceanografskimi pojavi. "S spremljanjem opozoril lahko posamezniki in skupnosti sprejemamo kratkoročne ukrepe, se zavarujemo in preprečimo tako človeške žrtve kot tudi gmotno škodo," so spomnili.

Svetovni dan meteorologije je vsako leto 23. marca, na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, namen pa je izpostaviti prispevek nacionalnih meteoroloških in hidroloških služb k varnosti in dobrobiti družbe.