Letošnjo zimo bo močna La Nina. Zadnje tri zime s stratosferskim zahodnikom in močno La Niño so prinesle precej spremenljiv in padavinsko bogat december. Pogled na zadnjo tako zimo (2010/11) pokaže je v Ljubljani padlo 182 mm, v zimi 2008/09 225 mm, v zimi 1999/2000 pa 189mm padavin. Te številke kažejo, da je v decembru v letih z La Niño padlo približno dvakrat več padavin od dolgoletnega povprečja.  Če pogledamo na temperaturne anomalije, so  bili decembri v teh treh zimah hladnejši glede na dolgoletno povprečje. Tako bi lahko bil tudi letošnji december lahko podoben tem trem zimam. Kar se tiče snežne odeje je bil december bogat leta 1999 in 2010. 

Prvi zimski mesec bo tako vremensko precej bogat, ker ne bomo pod anticiklonom, kot smo bili večji del novembra. 

Kratka napoved do konca tega tedna

Kot kaže, bomo že na začetku meteorološke zime v večjem delu Slovenije videli sneg.

V sredo pa bo nad severnim delom Sredozemlja nastal ciklon (slika 3). Od juga bo čez dan začelo rahlo snežiti, na Primorskem pa bo deževalo. V noči na četrtek se bo sneženje na jugu nekoliko okrepilo, v četrtek bo občasno še rahlo snežilo, severni veter bo oslabel. Do petka bi lahko po nižinah zapadlo med 10 in 20 cm snega, na jugu lokalno do 30 cm, v višjih legah pa še nekoliko več. V petek se bo proti zahodnemu delu Sredozemlja spuščala nova dolina s fronto, ki bo predvidoma od nedelje vplivala na vreme pri nas. Lahko si obetamo nekaj sončnega vremena, vendar bo popoldne od zahoda oblačnost naraščala, tam bo občasno že rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Če bodo v četrtek temperature tudi čez dan ostale pod ničlo (razen na Primorskem), bo v petek tja do 6 °C.

Ob koncu tedna bo oblačno in po nižinah večinoma deževno. Za zdaj ne kaže, da bi bilo tudi po 7. decembru suho vreme; verjetnost za sneženje po nižinah se bo znova povečala.

Sneg. Zakaj sneži?

Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. V tem primeru vodna para resublimira oz. preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno – nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot heksagonalna zvezda.

Snežni kristali rastejo z absorpcijo sosednjih kapljic vodne pare. Njihova masa se z rastjo povečuje in ko je dovoljšna, začnejo padati. Kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje, pri tem pa pod seboj pobirajo manjše, ki padajo počasneje. Posamezni kristali se lahko med padanjem tudi sprimejo, kar vodi do nastanka snežink.

Snežinke, ki padejo na površje, so skupek snežnih kristalov različnih zvezdnatih oblik. Pri temperaturi zraka, višji od –10 °C, se ti kristali navadno spajajo v obliki snežnih kosmov, ki dosežejo premer tudi do 4 cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Nižja ko je temperatura, preprostejši so kristali in manjše so snežinke.

Za nastanek snežnih kristalov morata biti torej izpolnjena dva pogoja – dovolj nizka temperatura zraka in vsaj minimalna vsebnost vodne pare v zraku. Če želimo, da snežni kristali dosežejo tla, mora biti tudi temperatura prizemnih plasti zraka pod 0 stopinj C. Če so izpolnjeni pravi pogoji, lahko snežinke dosežejo tla, tudi če je temperatura nekaj stopinj nad ničlo. Ko snežinke preidejo v toplejšo plast zraka, se začnejo taliti. Proces taljenja povzroči takojšnje ohlajanje zraka v neposredni okolici snežinke, ki upočasni taljenje. Vseeno lahko rečemo, da sneg ne bo dosegel tal, če je temperatura zraka pri tleh vsaj 5 °C. So pa primeri, ko je snežilo celo pri plus 8 stopinjah, saj je bil zrak v višinah zelo mrzel.

Premrzlo za sneg?

Je kdaj premrzlo, da bi lahko snežilo? Ne. Sneži lahko tudi pri temperaturah do –40 °C, če je v zraku dovolj vlage, iz katere se tvorijo kristali. Drži pa, da navadno sneži pri temperaturah nad  –10 °C, saj lahko toplejši zrak sprejme več vodne pare.

V veliko puščavah so pozimi temperature dovolj nizke, a zrak ne vsebuje dovolj vodne pare za nastanek snega. Celo na nekaterih predelih Antarktike, najhladnejše celine z ekstremno nizkimi temperaturami, zaradi povsem suhega zraka nikoli ne sneži. Naj se sliši še tako neverjetno, Antarktika je (ledena) puščava, saj v njeni notranjosti pade le okoli 50 milimetrov padavin, kar je celo manj kot v Sahari. Za puščavo velja, da na njenem območju pade manj kot 250 milimetrov padavin letno.

Od kod torej toliko snega na Antarktiki? Vsako leto pade več metrov snega ob obalnih, vlažnih predelih. Močni vetrovi (Antarktika velja tudi za najbolj vetroven kontinent) nato sneg razporedijo tudi v notranjost celine. Podobne razmere so v visokogorju, kjer se zaradi nizkih temperatur poleti stopi manj snega, kot ga ostane od zime.

V zmernih geografskih širinah, kamor spada tudi Slovenija, najpogosteje sneži pri temperaturi od –4 °C do +2 °C. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stopijo in pri tleh dežuje.

Suhi in južni sneg

Sneg vsebuje različne količine vode. Moker ali južni sneg pada v večjih kosmih pri temperaturah okoli ledišča in tvori vlažno ter mehko snežno odejo. Suhi sneg pada pri nižjih temperaturah in daje malo vode, prav tako so snežinke manjše. Debelina snežne odeje je odvisna od več dejavnikov, ne le od količine zapadlega snega. V mrzlem vremenu z dolgotrajnejšim obdobjem temperatur pod ničlo se snežna odeja kljub manjšim padavinam hitro zadebeli, nastanek in ohranitev snežne odeje pa sta odvisna tudi od temperature tal.

Če sneg pade na že zamrznjena tla, se bo hitreje prijel in že manjša količina padavin bo ustvarila snežno odejo. Seveda velja tudi obratno – ob obilnejših padavinah lahko snežna odeja nastane tudi pri višji temperaturi od ledišča, vendar se sneg sproti topi. Za isto debelino snežne odeje mora pasti veliko več mokrega snega, še posebej če pade na topla tla.

Količina vode v snegu ni odvisna le od temperature, pač pa tudi od kristalne strukture in hitrosti vetra. V 10 centimetrih svežega snega je lahko le 1 milimeter vode, lahko pa tudi do 4 centimetre.

Industrijski sneg

To ni naraven sneg, kakršnega smo vajeni ob pravih snežnih padavinah. Industrijski sneg nastane zaradi vseh izpustov in 'nesnage', ki nastane v mestih. To so razni izpusti avtomobilov, gospodinjstev, tovarn ... Temeljni pogoj za nastanek tovrstnega snega je mirno, ustaljeno in mrzlo vreme. Včasih pada iz megle, spet drugič iz dvignjene megle ali nizkih oblakov, včasih pa kar z 'jasnega'. Snežinke so zelo majhne, snežni kristali pa drugačnih oblik kot pri naravnem snegu. Če smo dovolj blizu vira toplotnega izpusta, lahko vidimo padati celo posamezne večje snežinke. Industrijski ali toplarniški sneg je posledica prenasičenosti zraka z vodno paro, ki pride iz velikih dimnikov.

Enostavnejša razlaga za nastanek takega snega bi lahko bila naslednja: topel zrak nad izpusti vsebuje precej več vlage kot okoliški, ki je hladnejši. Zato se ta v okolici oziroma ob stiku izloča v obliki drobnih kapljic, ki zaradi mraza zamrznejo – in snežinke so tu.

Nekaj snežnih rekordov v Sloveniji

  Največja višina snežne odeje: 700 cm, Kredarica, 22. aprila 2001.

  Največ novozapadlega snega v 24 urah: 125 cm, Dom na Komni, 29. marca 1951 in 4. marca 1970.

  Največ novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 m nadmorske višine: 105 cm, Soča, 4. marca 1970.

  Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje: 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85.

  Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 11. septembra 1972, Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu.

  Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 10. junija 1974, Nomenj (Bohinj).

Toliko danes o snegu, drugič pa kaj več o zimah v preteklosti. 

Preberite še: