Za nami je teden pestrega vremenskega dogajanja, zlasti na Obali. Povratna doba takih vremenskih razmer je bila pred časom morda 20 ali 25 let. A kot kaže, postaja predah med izjemnimi vremenskimi razmerami vse krajši. V nekaj dneh smo na Obali in v njeni bližnji okolici imeli poplave, točo, visoko plimo , vodno trombo in – za piko na i – razvoj tornada. Ta je za hladno obdobje izjemen pojav. No, leto 2020 se zaključuje in bo, kot kaže, najtoplejše doslej na svetovni ravni. 

Začelo se je z obilnimi padavinami preteklo nedeljo, ko je v 24 urah na letališču Portorož padlo 90 litrov dežja na kvadratni meter. Posledica so bile poplavljene ceste, zlasti ob Dragonji in v Strunjanu. 

To je bila najvišja vsota padavin v 24 urah po poplavah septembra leta 2010. Podatek, da je v enem dnevu padlo več padavin kot v celotnem obdobju od januarja do maja, pove veliko. Žal s padavinami ni bilo konec in v naslednjih 48 urah je padlo še 70 litrov padavin na kvadratnih meter. Kar je povzročilo nove poplave na širšem območju? 

Kaj se je dogajalo? 

Nad morjem v severnem  Jadranu je nastala supercelična nevihta, ki se je okrepila in z morja preko Savudrije in slovenske Obale pomikala proti Trstu. Vzrok za ta pojav, ki je nenavaden za ta del leta, je bil dotok zelo hladnega zraka z južnimi vetrovi v višinah na še razmeroma toplo morje. Močno nevihto so spremljali nalivi, sunki vetra, toča, ob prehodu nad kopnim ob Trstu pa se je za kratek čas vzpostavil zračni vrtinec oziroma tornado. 

Istega dne pa je okoli poldneva v Tržaškem zalivu pozornost vzbudila vodna tromba, prava  “lepotica”. Nedaleč stran, tudi v zaledju Kopra, pa je padala sodra.  Tromba nastane nad toplimi vodnimi površinami in je na videz podobna tornadu, le da so njeni vetrovi manj uničujoči. Trombe se pojavijo, ko nad plastjo toplega in vlažnega zraka, ki se nahaja nad vodno gladino, zapihajo hladni vetrovi. Pogosto se pojavljajo v skupinah. 

V zadnjih dneh je morje večkrat poplavilo nižje predele Obale. Zakaj in ali je bilo rekordno visoko?

Gre za ves splet okoliščin, v katerega seveda ni vpletena samo Slovenija, ampak vsa Evropa. Vsekakor potrebujemo ciklonsko območje, močne južne vetrove in tudi astronomsko plimo – torej pomoč lune (polna luna). 

"Nad vzhodno ali severno Evropo je takrat območje močnega anticiklona, nad britanskim otočjem pa se zadržuje ciklon, ki 'ustvarja' vreme v zahodni Evropi. Anticiklon nad vzhodno Evropo slabi in se pomika proti vzhodu, ciklon iznad britanskega otočja pa se poglablja in premika proti srednji Evropi. Južno od Alp se v Genovskem zalivu oblikuje sekundarno jedro ciklona, ki se nato pomika proti vzhodu in zajame naše kraje. Pri tem na Jadranu pihajo močni južni vetrovi. In tako je bilo tudi tokrat. Polna luna, močni južni vetrovi, ki do ponekod pihali nad 120 km na uro, in globok ciklon."  

Skupaj je v decembru tako padlo 200 litrov dežja, kar pomeni, da bo december letos najbolj moker mesec na Obali. Drugi val padavin je ob okrepljenem jugu prinesel še več izjemnih vremenskih pojavov. Najprej popoldanska vodna tromba ob 7.12 v Tržaškem zalivu, zatem pa je zvečer nekaj po 18. uri Obalo zajelo neurje in jo "pobelilo". Več predelov Obale je namreč pobelila toča. Pri Trstu pa je nastal celo zračni vrtinec oz. tornado. 

VISOKE PLIME V PRETEKLOSTI 

Na območju slovenske Obale smo v drugi polovici 20. stoletja zabeležili pet večjih poplav. Leta 1966 je gladina dosegla višino 352 cm, pri čemer je poplava trajala 21 ur. Naslednja, najmočnejša, se je zgodila leta 1969, ko je gladina morja dosegla rekordnih 394 cm, voda pa se ni umaknila 3 ure. To poplavo bi lahko označili kot izjemno ali stoletno. Nato si sledijo močnejše poplave v letih 1979, 1980 in 1982, ko je gladina morja dosegla višino 361 cm, poplave pa so trajale od 3 do 4 ure. 

Zelo visoko plimo smo zabeležili tudi v letih 2008 in 2019. 

1. decembra 2008 zjutraj se je zaradi deževja, visoke plime in južnega vetra gladina morja močno zvišala, poplavila je del mest ob Obali. V Kopru je bila dopoldne pod vodo mestna promenada, zalilo je tudi nekaj trgovin. Največ težav so imeli v Piranu, saj je bila voda na Tartinijevem trgu več kot pol metra nad prelivnim robom. Ob tem je zalilo občinsko palačo, knjižnico in lokale. Vode pa so prizadele tudi Sečoveljske soline. Škode na nasipih naj bi bilo za več sto tisoč evrov. V vseh treh obalnih občinah pa je plima povzročila skoraj milijon evrov škode, del škode gre pripisati tudi dejstvu, da se je takrat pokvarila opozorilna sirena v gasilskem domu v Piranu, zato prebivalci niso mogli pravočasno umakniti svojih avtomobilov s parkirišč. 

13. 11. 2019 smo imeli drugo najvišjo  plimo – 373 cm na merilnem mestu v Kopru. Izredno močan jugo na celotnem območju Jadrana (najvišja izmerjena hitrost na otoku Vis je bila 142 km/h) je v prvem delu noči na 13. november zvišal višino morja na 373 cm, kar je druga najvišja višina v skoraj 60-letnem obdobju meritev na merilnem mestu v Kopru, kjer se meritve izvajajo od leta 1961. Pred tem je bila najvišja višina 394 cm, in sicer 25. novembra 1969.

Za nami je torej izjemno pestro obdobje, upajmo pa, da nas bo vreme v nadaljevanju decembra in zaključku tega nenavadnega leta 2020 vsaj malo pocrkljalo. Morda s snegom za božične praznike?