Od kod ljubezen do meteorologijo? 

Moje zanimanje za vreme se je začelo že na začetku osnovne šole, ko sem si občasno že delal zapiske, a le ko se je dogajalo kaj zanimivega. To zanimanje je kasneje raslo in ob vstopu v srednjo šolo sem na domačem vrtu postavil prvo avtomatsko vremensko postajo – s tem mi je bilo prihranjeno vsakodnevno ročno vnašanje podatkov v zvezek. Meritve meteoroloških spremenljivk so mi pomagale, da sem prišel do številnih zanimivih spoznanj o vremenu in podnebju na območju Ribniške doline. V želji po dodatnem znanju na tem področju sem se po končani kočevski gimnaziji vpisal na ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, na kateri sem pri meteoroloških predmetih svoje znanje o vremenu in podnebju le še nadgradil. 

Ekipi 24UR sem se pridružil ob koncu leta 2016. Od takrat naprej nekajkrat tedensko skupaj z voditeljem pripravljam vremensko napoved za POP TV, prav tako nudim strokovno pomoč novinarjem pri pripravi vremenskih prispevkov. Moje delo se običajno začne že navsezgodaj zjutraj, že pred zajtrkom, ko pregledam najnovejše izračune meteoroloških modelov. Čez dan nato prihajajo vedno novi izračuni, ki jih spremljam in na podlagi katerih potem sestavim vremensko napoved za televizijo. Ta mora biti kar se da enostavna, po možnosti obogatena tudi s kakšno zanimivostjo. V prihodnjih dneh bo recimo za februar zelo toplo, ponekod bodo temperature presegle celo 20 stopinj Celzija. Vreme bo sončno, a vidljivost kljub temu ne bo najboljša, saj se bo zrak, ki nam bo prinesel občutno otoplitev, k nam razširil iznad severne Afrike, kar pomeni, da nas bo poleg višjih temperatur dosegla tudi večja količina puščavskega peska. Povsem drugačno vreme smo imeli sredi februarja leta 2018, ko je obilno snežilo. Večji del Slovenije je takrat prekrivala debela, več kot polmetrska snežna odeja, ob koncu meseca pa je pritisnil še hud mraz. Temperature so se marsikje spustile pod –20, v najbolj mrzlih krajih pa so se približale celo –30 °C. Tudi to poskušam vključiti v besedilo, saj to poživi vreme na televiziji. Moja naloga torej ni samo nizanje informacij, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh, ampak tudi razlaga dogajanja. Voditelj si besedilo, ki sem ga pripravil, prebere in si ga po možnosti malo prilagodi, jaz pa v tem času pripravim še grafiko, torej tisto, kar se prikazuje za voditeljem. Ko je vse to narejeno, sledi snemanje, pri katerem sem prav tako prisoten. 

Mnogokrat slišimo/beremo, da ste meteorologi napačno napovedali vreme. Razjasniva to enkrat za vselej: zakaj kljub čedalje natančnejšim instrumentom, dognanjem in raziskavam nastajajo odstopanja oziroma so dolgoročne napovedi nezanesljive? 

Osnova za izdelavo vremenske napovedi so trenutni podatki o vremenu – tako nad oceani kot tudi nad kopnim. Večino teh podatkov danes pridobimo s sateliti. Vsi podatki so nato računalniško obdelani in vneseni v meteorološki model, ki nato na podlagi fizikalnih zakonitosti v ozračju izračuna prihodnje stanje, torej vreme, ki nas čaka v prihodnjih dneh. Gre za množico zelo zapletenih enačb, ki jih lahko v nekem doglednem času rešijo le najzmogljivejši računalniki na svetu, t. i. superračunalniki. Ker je nihanje temperatur posledica gibanja zračnih mas, meteorološki model za vsak del zraka izračuna, kaj se bo z njim dogajalo v prihodnjih dneh ali tednu, kam bo ta del zraka potoval in kako se mu bodo pri tem spreminjale njegove lastnosti, torej kako se bosta spreminjali njegovi temperatura in vlažnost, od česar je potem odvisna tudi količina oblačnosti in morebitne padavine. Ker je ves sistem zelo zapleten, lahko že drobcena sprememba povzroči veliko razliko v napovedi vremena. Tudi zato meteorološki modeli niso nikoli 100-odstotno zanesljivi.  

Napake pri vremenski napovedi so predvsem tehnične narave. Čeprav so instrumenti, ki merijo temperaturo in ostale vremenske spremenljivke, danes že zelo natančni, pa še vedno ne moremo temperature izmeriti recimo na več kot decimalko natančno, in na koncu je lahko ravno ta decimalka odločilna. Ravno zaradi tega meteorološki model namesto ene izdela več različnih napovedi, tako da pri vsakem izračunu nekoliko spremeni začetno stanje. Ti izračuni nato služijo za oceno verjetnosti, da se bo uresničil en ali drugi scenarij, pri čemer lahko obstaja več različnih scenarijev. Glede na njihovo razpršenost lahko sklepamo, ali je naša vremenska napoved dobra ali pa obstaja možnost še kakšnega drugačnega razvoja dogodkov.

Vremenski prognostiki nato izberemo najverjetnejši scenarij, torej tistega, ki ga prikazuje največ t. i. članov skupinske (ali tudi ansambelske) napovedi. Glede na razpršenost članov v ansambelski napovedi pa lahko poleg tega ocenimo še verjetnost za kakšen drugačen razvoj vremena. Tudi zato nisem pristaš raznoraznih mobilnih aplikacij, ki prikazujejo vreme za poljuben kraj in po urah, ker gre pri tem le za en izračun ali scenarij točno določenega modela, ki pa pogosto sploh ni najverjetnejši.  

Za objektivno oceno napovedi je potreben celosten pogled na vremensko situacijo. Vreme je lahko namreč v enem kraju zelo drugačno kot v drugem. V nekem kraju sije sonce, v drugem kraju le nekaj kilometrov stran pa pada dež, kar se pogosto zgodi ob poletnih plohah in nevihtah. Meteorološki modeli zaradi velike kompleksnosti procesov v ozračju žal ne morejo predvideti natančnega kraja in ure nastanka teh pojavov. Tudi zato vremenski prognostiki – sploh v poletnih mesecih – nikoli ne napovedujemo vremena po krajih in urah, temveč le opredelimo širše območje (npr. Notranjska), kjer bo neviht največ, in približen čas, ko se bodo te začele pojavljati. Na podlagi višinskih vetrov in padca temperature z višino lahko predvidimo smer premikanja in intenziteto nastalih neviht, lahko ocenimo tudi, ali se bodo nevihte pojavljale nad vso državo ali pa bodo omejene le na posamezna območja. Včasih se zgodi, da proces, ki povzroči nastanek neviht, nekoliko zamudi ali pa pride prej, s tem pa je tudi vremensko dogajanje manj ali bolj burno od prvotno predvidenega, saj o intenziteti neviht odločajo težko določljive malenkosti. 

Letošnja zima je končno postregla z nekaj zimske idile. So bili kakšni rekordi? 

Letošnja zima je bila za vse ljubitelje snega in mraza nekoliko boljša od lanske in predlanske, a še vedno daleč od zim, ki smo jih imeli nekoč. Značilnost letošnje meteorološke zime, ki se bo s prvim marcem končala, so bila pogosta in izrazita temperaturna nihanja. Tako je mrzlemu obdobju običajno hitro sledila odjuga, ki nam je pobrala ves sneg. Povprečna temperatura zraka v zadnjih treh mesecih je bila dobro stopinjo nad dolgoletnim povprečjem in čeprav se to marsikomu ne zdi veliko, smo letošnjo zimo pogosto ravno zaradi te stopinje namesto snega dobili le dež.  

Povsem drugače je v gorah, kjer v zgodovini meteoroloških meritev toliko snega januarja in februarja marsikje še ni bilo. Veliko snega je bilo letošnjo zimo tudi v alpskih dolinah. Rateče in Kranjsko Goro je v začetku januarja po sedmih letih spet prekrivala več kot meter debela snežna odeja, trenutno je tam še dobrega pol metra snega. Zaradi obilice snega se je letos na severozahodu Slovenije sprožilo veliko snežnih plazov, ki so se pojavljali tudi na neobičajnih mestih, kot so alpske doline in predalpski svet. Največ je bilo kložastih plazov, ki nastanejo zaradi različne trdnosti plasti v snežni odeji. To je posledica nihanja temperature in vlage ter vetra med sneženjem. Prožili so se tudi pršni in talni plazovi.  

Zapisal si, da se vreme, čeprav smo šele v februarju, obnaša povsem aprilsko – kako to? 

V zadnjih mesecih smo se pogosto nahajali na meji med toplo zračno maso na jugu in občutno hladnejšo na severu celine, hkrati pa se je zaradi vse močnejšega sonca v tem mesecu povečala tudi temperaturna razlika med nižjimi in višjimi sloji ozračja. Vse to je povzročilo, da se je vreme v prvi polovici februarja hitro spreminjalo; v enem dnevu smo tako imeli tudi več različnih letnih časov. Najbolj dinamično vreme v tem mesecu je bilo 8. februarja, ko so po Sloveniji nastajale krajevne plohe, ponekod celo nevihte s sodro in babjim pšenom, lokalno je tudi snežilo. Temu primerno razgibane so bile temperature. Med najhladnejšimi in najtoplejšimi nižinskimi kraji je bilo tistega dne kar 15 stopinj razlike.  

Začel si tudi z zelo zanimivim projektom, vremensko postajo v Retjah v Loškem Potoku. Dodal si, da je Retijska uvala znana po mrazu, po poročanju domačinov naj bi prekašala celo Babno Polje. Kako si se lotil projekta in kaj si ugotovil? 

Ideja za postavitev vremenske postaje se je pojavila 12. januarja letos, ko smo se zbudili v zelo mrzlo jutro. V Ribnici in Kočevju je bilo takrat okoli –15 stopinj, o še precej hujšem mrazu pa so poročali iz Loškega Potoka, kjer je domačinu v avtu pokazalo –24 stopinj Celzija, kar je bilo celo 5 stopinj manj od vsem dobro poznanega Babnega Polja. Ker so tudi v preteklosti domačini iz Retijske uvale pogosto poročali o temperaturah, nižjih od tistih v Babnem Polju, in ker smo tudi v prihodnjih dneh pričakovali mrzla jutra, sem se odločil, da še isti dan stopim v akcijo. Namero o postavitvi vremenske postaje sem javno izrazil na družbenem omrežju Facebook in v le nekaj urah se mi je javilo okoli 40 domačinov, ki so mi bili pripravljeni pomagati. Do realizacije ideje je tako minilo izjemno malo časa, le slaba dva dneva. Pri postavitvi postaje sta mi pomagala Aleksander Car in Peter Žagar, za kar se jima najlepše zahvaljujem, prav tako se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki ste pokazali zanimanje in podprli mojo idejo. 

Čeprav so meritve v Retjah neuradne, saj jih ne opravlja Agencija RS za okolje (ARSO), so temperature kljub temu izmerjene po meteoroloških standardih, zato so primerljive s tistimi v Babnem Polju in Novi vasi na Blokah. Da so Retje mrazišče v polnem pomenu besede, so pokazala že naslednja jutra, ko je bilo kar dvakrat zapored izmerjenih –23, še dvakrat pa se je ohladilo pod –20 stopinj Celzija. Za primerjavo: v Babnem Polju se to ni zgodilo niti enkrat.  

Kakšne načrte še imaš glede postaje? 

Postajo v Retjah bi rad nagradil še z drugimi senzorji za merjenje zračnega tlaka, vetra, količine padavin in sončnega obsevanja, hkrati pa že načrtujem postavitev novih vremenskih postaj na zanimivejših lokacijah znotraj širšega ribniško-kočevskega območja. Z gostejšo mrežo vremenskih postaj je namreč možna natančnejša analiza vremenskega dogajanja, kar pripomore k boljšemu razumevanju pojavov in zanesljivejši napovedljivosti morebitnih ekstremnih dogodkov v prihodnosti. 

Podatki o vremenu, tako trenutni kot tudi arhivski, bodo javno dostopni zainteresirani javnosti. V kratkem imam tako namen postaviti posebno spletno stran, na kateri bodo na enem mestu zbrani podatki iz vseh vremenskih postaj, zanimivosti in napovedi za območje od Kolpe do Barja, ker pa je vse to kar precejšen finančni zalogaj, že iščem sponzorje, ki bi bili pripravljeni projekt finančno podpreti.  

Prihaja toplejše vreme. Ali to pomeni, da se zima poslavlja, ali moramo biti previdni? Vrtičkarje namreč že srbijo prsti ... 

Zelo toplo vreme, ki ga bomo imeli v prihodnjih dneh, še ne pomeni, da se je zima zares poslovila. Nad polarnimi predeli je namreč še veliko mrzlega zraka, ki se lahko kadar koli spusti tudi nad naše kraje, kar nam lahko še marca, aprila ali celo maja prinese povsem zimske razmere.  

Najmočnejše spomladanske ohladitve so v preteklosti sledile zelo toplim zimam in začetkom pomladi. To je posledica dogajanja visoko na severu poloble, kjer se pozimi izoblikuje polarni vrtinec. Če je polarni vrtinec močan, se mrzel polarni zrak pozimi le redko spušča proti jugu, kar je vzrok za nadpovprečno toplo zimo pri nas. Vsako leto pa se v drugi polovici zime ali šele spomladi zgodi, da polarni vrtinec razpade, in takrat se mrzel polarni zrak v valovih začne spuščati proti jugu. Močnejši ko je polarni vrtinec v zimskih mesecih, kasneje pride do njegovega razpada in hujše so lahko spomladanske pozebe. Tako nizkih temperatur, kot bi jih ob polarni zračni masi izmerili pozimi, zaradi krajših noči spomladi sicer ne moremo izmeriti, a vseeno se lahko temperature tudi aprila in v prvi polovici maja marsikje še spustijo globoko pod ničlo. Pred zelo nizkimi temperaturami smo varni šele, ko se zračna masa tudi visoko na severu toliko ogreje, da njen morebitni spust nad naše kraje ne bo več predstavljal nevarnosti za pozebo.