Začnimo pri zadnji večji snežni epizodi v slovenski Istri

Zanimivo – slovenska Istra z zaledjem je v petek, 7. 12. 2012, popoldan med prvimi v Sloveniji dobila sneg. V noči na 8. 12. 2012 pa so se padavine še okrepile . Do jutra je tako na Obali padlo med 3 in 15 cm snega, lokalno tudi več, v zaledju Obale pa celo več kot 20 cm. To je bilo vsekakor eno najobilnejših sneženj v našem primorju v zadnjih 25 letih.

Za sneženje ob morju se mora uskladiti kar nekaj dejavnikov. Eden od njih je je prodor zelo mrzlega zraka v višinah čez zahodne Alpe, pri čemer nastane “prizemni” ciklon v severnem Sredozemlju. A to še ni dovolj, saj se mora ta dovolj poglobiti in imeti pravo, skoraj sinhronizirano pot čez severni Jadran. Tako od severovzhoda čez Slovenijo v spodnjih plasteh ozračja priteka dovolj mrzel zrak, da se tudi ob morju ohladi na primerne temperature za sneženje. In potem je pravljica morja in snega tu.

Na Slovenskem primorju vlada submediteransko podnebje, povprečna temperatura najhladnejšega meseca je tako 'le' okoli 4 °C. Zato ni presenečenje, da je tukaj sneženje redko. 

Sneg je v zadnjih desetletjih pokrajino ob morju pobelil še 18. 12. 2010 in 19. 12. 2009 (padal je suh sneg in pihala je močna burja). Sneženje smo označili na koledarju tudi 27. 12. 2005 in 29. 12. 2005, malo višje, na Pomjanu, je bilo takrat 15 cm snega. Tudi na Obali je bilo nekaj centimetrov, zaradi česar je bilo nekaj snegoloma. Nekaj centimetrov smo zabeležili tudi 22. 2. 2005. 

Absolutni rekord za Portorož je iz leta 1976, ko je tam padlo 14 cm, in sicer 9. marca, vendar je bila takratna meritev opravljena na višjem hribu, Belem križu (57 m nadmorske višine), kjer je bila takrat meteorološka postaja za Obalo.

LEGENDARNE ZIME S SNEGOM NA OBALI

Legendarne zime segajo v sredino osemdesetih, v leta 1985/1986, 1987, ter v leta 1954/1955, 1957, 1958 in februar 1963.  Ta leta označujemo za dobre in s snegom obilne zime, take pa žal občasno spremlja tudi pozeba oljk, sadnega drevja in vinske trte, kadar se temperature spustijo tudi pod –10 stopinj.  

Kaj pa mraz ob morju? Na to le redko pomislimo, kajti ko večina pomisli na morje, pomisli na poletje in vroče dneve. Pa vendar tudi ob morju včasih še kako pritisne mraz. Ko dodamo še burjo, bi tudi mnoge iz notranjosti zazeblo v roke. Ob morju se živo srebro vsako leto nekajkrat spusti pod ničlo, a običajno le zjutraj. Katere so torej rekordno nizke temperature?

V Kopru so 9. februarja 1953 namerili –10,5 stopinje Celzija, rekord pa sega v zimo 1956. To je bila ena najhujših zim, saj so v Kopru izmerili izjemnih –12,8 stopinj pod ničlo. To je bilo 10. februarja. Mimogrede, februarja 1956 so po nižinah, denimo v Mariboru, Ljubljani in Novem mestu, namerili od –20 do –30 stopinj Celzija.

No, če smo že pri temperaturi zraka, poglejmo, kako je s temperaturo našega morja v zimskih mesecih. Običajno se giblje med 8 in 12 stopinjami Celzija. Ob ekstremnih vremenskih dogodkih, zlasti močni burji, pa se temperature spustijo še precej nižje. Tako je postaja v Kopru 11. februarja 2012 namerila le 3,5 stopinje nad lediščem. V tistih dneh je na Primorskem in ob morju skoraj dva tedna pihala orkanska burja. 

Koliko jih je ob takih temperaturah morja dovolj pogumnih za skok v morje?

Sedaj pa iz preteklosti v bližnjo prihodnost: kako kaže s snegom v decembru?

Začetek zime bo v slogu zime 1995/96 – v prvi polovici decembra namreč kaže na izrazit anticiklon nad Skandinavijo. Izračuni napovedujejo blokado nad Skandinavijo. To za Evropo pomeni blokado zonalnega toka, mrzel zrak pa bo večinoma ujet nad srednjo in vzhodno Evropo. Tako se bo proti Sredozemlju lažje spuščal hladnejši zrak in prinašal padavine tudi na južno stran Alp. Tudi po nižinah bi lahko imeli vsaj občasno padavine v snežni obliki. 

Četrtek bo oblačen, po nižinah bo do popoldneva deževalo, pogosteje na zahodu. Meja sneženja bo na okoli 1000 m. Pozno popoldan pa se bo meja sneženja spuščala. Snežiti bo pričelo v nižjih predelih Koroške in Gorenjske, nato pa tudi drugod. 

V noči na petek se bo meja sneženja spet večinoma spustila do nižin, razen na Primorskem. Snežilo bo do petka zjutraj, količina snega pa ne bo velika. Nabralo se bo za nekaj centimetrov brozge. Seveda se bo snežna odeja nad 800 m. n. v. lepo odebelila.  

Petek prinaša izboljšanje, na Primorskem bo pihala zmerna burja, najvišje temperature bodo med 0 in 5 °C, na Primorskem do 10 °C.

Ob koncu tedna bo oblačno in mrzlo. V soboto bo do popoldneva suho, v noči na nedeljo in v nedeljo pa bo na vreme pri nas vplival ciklon nad severnim delom Sredozemlja, pozicija je ugodna za sneženje po nižinah. Tokrat bi lahko dobili nekaj več centimetrov, zlasti na vzhodu. V prihodnjem tednu nas bo doseglo še eno poslabšanje, ki ima tudi potencial za sneženje blizu nižin. Temperature bodo času primerne. 

Za konec nekaj pomembnih vremenskih dogodkov v preteklosti. Morda niste vedeli: 

– Najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev je iz leta 1850. Najnižja jutranja temperatura je namreč znašala –26,4 °C, čez dan se je ogrelo le do –16,0 °C.

– 26. december 1961 se je začel z enim najhladnejših decembrskih juter 20. stoletja in tudi čez dan je temperatura večinoma ostala globoko pod lediščem. V Novi vasi na Bloški planoti se je temperatura spustila kar do –29,4 °C, v Ambrusu na Dolenjskem je termometer pokazal –25,4 °C, na Pragerskem –23,4 °C, v Vogljah pri Kranju –22,0 °C, v Šmarju - Sapu –21,7 °C, v Mariboru –21,6 °C in v Novem mestu –20,4 °C.

– Leta 1981 so na božično jutro na številnih postajah v zahodni in severozahodni Sloveniji izmerili najdebelejšo decembrsko snežno odejo od začetka meritev. V Logu pod Mangartom je snežna odeja dosegla višino 135 cm, v Stari Fužini 126 cm, v Zgornji Sorici 107 cm, v Mojstrani 97 cm, v Bovcu 83 cm, v Idriji 78 cm in v Logatcu 66 cm.

– Leta 2010 so na Kredarici (2514 m) izmerili 400 cm snega, eno najdebelejših snežnih odej na Kredarici v decembru.

Tudi toplo smo imeli v decembru

– 4. decembra 1979 je bilo v večjem delu jugozahodne Slovenije  popoldne zelo toplo za december. V Komnu na Krasu se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C, v Čepovanu do 18,4 °C, v Novi vasi na Blokah do 18,0 °C, v Ilirski Bistrici do 17,5 °C in v Postojni do 16,7 .

– 17. december 1989 je bil morda najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 °C do 17 °C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 °C, v Mariboru so izmerili 20,7 °C, v Celju 20,2 °C, v Novem mestu 19,5 °C, v Velenju 19,2 °C in v Ratečah 13,5 °C.

Naj se veseli december in zima začneta ter vsakemu prineseta, kar najbolj potrebuje.