Vreme ga je začelo zanimati že v osnovni šoli, ko so pri predmetu spoznavanje narave in družbe izvajali meritve temperature in padavin ter vremenskih pojavov doma. Vse skupaj se je sčasoma krepilo in začel je opazovati vse bolj zanimive pojave v domači okolici, v srednji šoli je zanimanje še razširil. Nato je v roke prijel še fotoaparat in se podal na lov: "Po več letih opazovanja vremena se mi je porodila tudi želja za spomin ovekovečiti te pojave, mogoče ujeti kakšno strelo. In tako se je vse skupaj počasi začelo, nato sem začel fotografirati oblake vseh oblik in izdelovati atlas oblakov, fotografiral sem različne pojave ob nevihtah. Zaradi razvoja interneta v tistem času pa sem spoznal, da se da po svetu loviti tudi zelo močne nevihte, tornade in ostalo ekstremno vreme. To sem videl kot nadgradnjo svojega fotografiranja in nekaj, kar želim početi v prihodnosti, zato sem si postavil številne izzive," mi razloži Marko Korošec, ki se ga je prijel vzdevek "slovenski lovec na tornade": "V bistvu mi je ta vzdevek precej všeč, ker opiše točno to, s čimer se ukvarjam. Lovec na nevihte ali tornade je točno to: človek, ki lovi nevihto in želi osvojiti trofejo, torej dobiti izjemno fotografijo nevihte ali tornada. Zelo podobno kot lovec na živali, le da je moje lovsko orožje fotoaparat." 

Zakaj te navdušuje ta divja plat narave? 

"Ekstremno vreme me fascinira predvsem zato, ker se počutiš tako nemočen proti njemu, hkrati pa je lahko ta surova in rušilna moč narave tudi izjemno fotogenična. Ravno to mi je dalo tisti življenjski izziv, da sem se naučil iskati najboljše trenutke besa narave in vse skupaj ovekovečiti s fotoaparatom ali videokamero. Da lahko tudi tisti, ki se s takšnim početjem ne ukvarjajo, doživijo to moč narave, ko gledajo dramatične fotografije vremenskih pojavov." Doda še, da je na svetu le peščica tistih najboljših lovcev neviht, ki jih poleg vsega znanja in izkušenj odlikuje še šesti čut: "Da povsem razumeš, kaj se dogaja, npr. z nevihto, in se povežeš z naravo. Le tako lahko na koncu dobim najboljše možne posnetke in spomine ter to opazujem iz neposredne bližine, a še vedno povsem varno." 

Na lovu za nevihtami je večkrat potoval tudi v ZDA, 'zibelko' tornadov. Tako je bil na lovu za tornadi v Združenih državah Amerike že devetkrat, in sicer v tako imenovani Aleji tornadov, na območju, ki se razprostira čez osrednji del ZDA, od kanadske meje na severu do Mehiškega zaliva na jugu. Tu se pojavi največ tornadov na svetu: "Izkušenj s takšnih ekspedicij je precej; mogoče mi je v spominu še najbolj ostal izbruh več kot 15 tornadov v Kansasu, ko je v le nekaj urah nastalo toliko tornadov, moja ekipa pa je bila sredi noči ujeta med njimi. Še en poseben dogodek v Kansasu je bilo opazovanje mogočnega tornada iz neposredne bližine celo uro in pol, kar je izjemno dolgo, ker večina tornadov običajno traja le nekaj minut." Tretja, sicer precej žalostna izkušnja pa je lov na največji tornado na svetu (premer 4,2 km), ki je pri kraju El Reno v Oklahomi ubil ekipo treh znanstvenikov, njegovih kolegov, ki so ob njem izvajali meritve: "Težko je bilo sprejeti dejstvo, da jih ni več, sploh ker smo se še zjutraj tistega dne srečali ter si zaželeli srečno pot in uspešno delo v nevarni situaciji, ki se je obetala tisti dan. Žal se je na koncu zanje končala tragično." V spominu pa mu bo za vedno ostala tudi izkušnja s točo v velikosti grenivke, ki jim je povsem uničila avtomobil in lov na desetine spektakularnih oblik superceličnih neviht, o katerih je lahko v mladosti le sanjal in jih opazoval po televiziji: "Sedaj pa jih imam v svoji zbirki, to je tisti izziv, ki me vsako sezono vleče čez lužo."

 Tornado pa je ujel tudi pri nas, in to ne samo enega: "Tudi pri nas sem ujel že kar nekaj tornadov, nazadnje decembra lani nad Trstom, opazoval sem ga iz Socerba. Vedno mi je izziv razumeti določene vremenske razmere, kaj lahko nastane in kje. Pri tornadih je to še toliko bolj kompleksno, resnično je to najtežji izziv med vsemi pojavi. Tudi zato, ker je pri nas tornadov bolj malo. Res pa je tudi, da je območje na južni strani Alp nekajdesetkrat manjše kot celotna Aleja tornadov v ZDA."

 Kako veš, kdaj in kam moraš iti na teren, da boš ujel pravi trenutek? 

"Vse te izkušnje v svoji dvajsetletni karieri lovca na nevihte in veliko znanje o meteorologiji mi dajejo vse potrebno, da prepoznam tiste vremenske razmere, v katerih se obetajo nevarni vremenski pojavi. Lov na nevihte in tornade je pri nas sicer kompleksnejši kot npr. v Aleji tornadov, ker sta teren in cestno omrežje bolj razgibana, a s pravim pristopom in prepoznavanjem ključnih parametrov hitro ugotovim, kam moram iti, da lahko te pojave prestrežem in ujamem v fotografski objektiv." Poleg tega je Marko skrbnik in glavni napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov v Evropi za spletni portal Severe Weather Europe, ki izdaja napovedi nevarnih dogodkov za milijone obiskovalcev iz vse Evrope in z vsega sveta: "Tudi z vsemi temi napovedmi in analizami vremenskih dogodkov si krepim znanje, ki mi koristi pri lovu na nevihte in tornade." 

Soočanje z naravni pojavi, še posebej takrat, ko so zelo intenzivni, ni lahko, mnoge 'strese' že ob grmenju ... Kaj pa Marka? "Tistega 'golega' strahu ni več, ker so ravno vse te dolgoletne izkušnje pripomogle k temu, da veliko bolje razumem, kaj se dogaja med nevihtami in ostalimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, tako da lahko vse pojave opazujem in fotografiram varno in povsem od blizu. Verjetno obstaja le tisto strahospoštovanje do rušilne moči narave, torej da čutiš spoštovanje in veš, kje so meje, do koder še lahko sežem, da nisem v preveliki nevarnosti. Nevarnost pa je seveda vedno prisotna, ker so vsi ti vremenski pojavi v resnici nevarni, in vsaka napaka te lahko stane življenja. Sploh med lovom na tornade v ZDA prostora za napake praktično ni, kar žrtve med kolegi lovci v Oklahomi samo potrjujejo."

Kaj je bolj ekstremno 'loviti', strelo ali tornado?

"Veliko bolj ekstremno je loviti tornade, ker je tudi občutek drugačen, lov pa intenzivnejši, ko si lahko povsem blizu, čutiš surovo moč vetra ob njem, po zraku letijo razbitine hiš, dreves, slišiš tuljenje vetra. Tam gre res za ekstremno osredotočenost na lov, da ne narediš kakšne nepotrebne napake in jo skupiš," razloži in doda, da je lov na strele bolj opazovanje tega pojava: "Postaviš se na odprto in čakaš, da se pojavijo strele. So pa ravno tako zelo nevarne, sploh ko jih fotografiram zelo od blizu, ker tornado vidiš, strele pa se pojavijo naključno in le za nekaj milisekund, prej pa ni praktično nobenega indikatorja, kje bi lahko nastale. Ravno zato pa predstavljajo izziv, saj je fotografiranje vsakič drugačno."

 Kateri motiv oziroma vremenski pojav si zelo želiš ujeti, pa ti do zdaj še ni uspelo? 

"Zadnja leta sem pogosto fotografiral tudi t. i. vile oziroma, po angleško, red sprites. Gre za zelo velike strele, ki se pojavijo nad nevihtnimi oblaki in zažarijo v vesolje. Pri teh pojavih gre za res zelo redke dogodke in moraš imeti kar srečo in ustrezno opremo, da jih kvalitetno ujameš. Med njimi je tudi pojav, imenovan modri brizg (blue jets). To je res visoka strela, ki sega od samega vrha nevihte daleč v vesolje, do okoli 90 kilometrov nad Zemljo, kjer se pojavijo vile. Ta pojav pomeni povezavo med njima in ravno tega še nimam v svoji zbirki fotografij."

Ulov zgoraj omenjenih vil mu v zadnjem desetletju predstavlja poseben izziv, drug takšen pojav, ki sicer ni ekstremen, pa je gosta megla, ki jo je ujel v objektiv, ko je zaobjela viadukt Črni Kal: "Skoraj deset let sem čakal, nato pa se je neko jutro pojavila in uspelo mi je posneti res izjemne fotografije, ko je le še del ceste segal iz megle, vse skupaj pa je bilo obsijano s čarobnimi žarki jutranjega sonca."

Njegova strast in profesionalni odnos do vremena in fotografije sta mu prinesla tudi kar nekaj prestižnih nagrad: "Leta 2014, ko je bilo poslanih več kot 18.000 fotografij, sem postal zmagovalec natečaja National Geographic Traveler, in sicer s fotografijo mogočne supercelične nevihte v obliki vesoljske ladje, posnete v Koloradu v Združenih državah Amerike. Večkrat sem osvojil tudi naziva 'fotografij tedna' in 'fotograf meseca' ter manjše natečaje. Številne moje fotografije in fotozgodbe pa so objavili v znanstvenih člankih in poljudnih revijah."

V prihodnosti pa že načrtuje še daljše in intenzivnejše ekspedicije v lovu na tornade v ZDA: "Vse bolj se pripravljam tudi na lov na orkane v Atlantiku in tajfune v Pacifiškem oceanu. To mi predstavlja velik izziv, saj je za tiste najbolj ekstremne vremenske pojave na svetu potrebna precejšnja nadgradnja lova."