V zadnjih tednih smo bili priča več neurjem v Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Češkem. Slovenija jo je sicer z nekaj izjemami kar dobro odnesla – zaenkrat ...

Morda je eden od razlogov za ekstreme nad delom zahodne oziroma srednje Evrope pogosta prisotnost vetrovnega stržena (angleško jet streams). To so visokohitrostni vetrovi, ki pihajo na višini tropopavze (približno na višini 7–15 kilometrov) – med troposfero in stratosfero. Glavni vetrovni strženi pihajo od zahoda proti vzhodu, najhitrejši pa so tisti polarni na višini okrog 7–12 kilometrov (subtropski so malce počasnejši in se nahajajo višje – od 10 do 16 km). Severna in južna polobla imata vsaka po dva glavna vetrovna stržena, oba pihata iz smeri zahoda. Hitri vetrovi so obarvani rdeče, počasnejši modro. Polarni 'jet stream' lahko tako doseže hitrosti čez 150 km/h. 

Vetrovni strženi nastanejo zaradi sončnega segrevanja atmosfere in rotacije Zemlje. Vetrovni stržen včasih lahko spreminja obliko in smer, lahko se loči v dva toka ali pa se dva združita v enega. Hitrost vetra v jedru vetrovnega stržena je lahko tudi čez 200 km/h, največja izmerjena hitrost pa je bila okrog 400 km/h.  

Seveda je tu lahko debata dolga in široka o vzrokih, posledice so znane. 

Nastanek tornada? 

Lokalni zrak se zaradi sončnega sevanja segreje, ker je gostota toplega zraka gostejša kot pri hladnem zraku, pa vzgon sili zrak navzgor, tako se ta zrak začne dvigovati. Zaradi velike temperaturne razlike med okoliškim hladnim zrakom in dvigajočim se toplim zrakom se zrak hitreje dviga. Ko se topel zrak dviga, se začne raztezati, ob raztezanju toplega zraka se dvigajoči se topli zrak ohlaja. Zrak se dviga, dokler je temperatura dvigajočega se zraka višja od temperature hladnejšega okoliškega zraka. Ko se temperaturi izenačita, se preneha dvigovati. Od te točke naprej se zrak v vse smeri razširi. Medtem ko se topel zrak dviga in ohlaja, pride tudi do točke, ko se ohladi do določene temperature. Točka, ko se iz toplega zraka prične izločati para, pa se imenuje rosišče. 

Ni vsak tornado uničujoč. Poznamo šibak, močan in uničujoč tornado

- F0 in F1 pomenita šibek tornado, ki prinaša manjšo škodo, kot je nekaj porušenih dimnikov, strešnikov, že poškodovanih ali starih dreves. 

- Stopnji F2 in F3 – tu gre že za močan tornado, ki povzroči že večjo škodo. 

- Stopnji F4 in F5 po Fujitovi lestvici pomenita popolno uničenje. Tak tornado praktično izbriše vse, kar mu pride na pot. 

Tornadi prepotujejo več 10 ali celo več 100 kilometrov daleč. Vetrovi znotraj najmočnejših tornadov dosežejo tudi hitrosti do 500 km/h. 

Tornadi se zdijo nekakšen sinonim za Ameriko, pa ni ravno tako

 Tudi drugod po svetu se pojavljajo in Evropa ni izjema. Pravzaprav je v zadnjih 20 letih opazen porast teh "zverin" tudi v naši bližini. Sicer je res, da niso vsi uničujoči. Pa vendar tudi tu lahko govorimo, da je v porastu številka, ko se pojavi kakšen F3 po Evropi.  

Tornadi v Evropi so bili opisani že pred kar nekaj časa. Sistematična študija evropskih tornadov se je začela v 17. stoletju. Italijanski astronom in matematik Geminiano Montanari je leta 1694 zapisal tornado, ki se je zgodil v deželi Veneto v Italiji julija 1686. No, v manj oddaljenem času poznamo primere pustošenja tornadov: Junija 1967 je šest tornadov povzročilo 232 poškodb in 15 smrtnih žrtev v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Prav tako so redni manj intenzivni tornadi, ki povzročajo škodo po vsej Evropi, kot so tisti, ki so v letu 2006 poškodovali več ulic na severozahodu Londona in leta 2005 v Birminghamu. Tornadi manjše in večje intenzitete so bili tudi v Italiji. Odkar se v Evropi spremlja pojave tornadov, je bilo uradno zabeleženih čez 10.000! Presenečeni? Samo med letoma 1950 in 2021 so evropski tornadi povzročili okoli 5 tisoč poškodb, 500 smrtnih žrtev, materialna škoda pa najbrž presega 2 milijardi EUR. 

Tornado v Sloveniji: Najbolj znan zabeležen tornado pri nas? 

23. avgusta 1986 je močan vrtinčast vihar v ozkem pasu prepotoval kar 34 km dolgo pot po Notranjski (od Hotedrščice do Ljubljanskega barja). Največ škode je povzročil v občinah Vrhnika in Logatec. 

Kaj se bo dogajalo v prihodnosti, ni mogoče z gotovostjo trditi, vendar se je za bati, da bodo pogosti vremenski ekstremi postali stalnica tudi v Evropi in pri nas.