Smo se za letos od visokih temperatur že dokončno poslovili ali lahko še pričakujemo kakšno vroče obdobje?

Od temperatur nad 30 stopinj smo se v večjem delu Slovenije za letos najverjetneje že poslovili, kljub temu pa obstaja kar nekaj možnosti, da bomo tudi še oktobra deležni kakšnega zelo toplega obdobja, ko bo živo srebro preseglo 25 stopinj Celzija. Oktobra sonce sicer nima več takšne moči, da bi toliko segrelo ozračje, zato v tem mesecu najvišje temperature običajno beležimo ob vetrovnem vremenu, ko piha jugozahodni veter. 

Lahko potegnemo kakšno vzporednico med lansko jesenjo in to, ki nas čaka?  

Lanska jesen ni bila posebej radodarna s padavinami. Pravzaprav smo v večjem delu države v padavinskem primanjkljaju že vse od lanskega junija, stanje pa so letos poleti še dodatno slabšale visoke temperature, zaradi katerih je voda, ki je padla ob krajevnih plohah in nevihtah, hitro izhlapela.  Obstaja kar nekaj kazalnikov, da bo letošnja jesen bolj mokra od lanske, kar bi nam lahko prineslo vsaj nekaj olajšanja.  

Kot kaže, nam bodo prihodnji tedni prinesli več dežja, kot nam ga je namenilo poletje. Že v septembru lahko pričakujemo obilnejše padavine, ali bo to dovolj za končanje izrazite hidrološke suše, pa je trenutno še težko reči.  

Torej nevarnosti za poplave letos ni pričakovati?

Najmočnejše deževje nas sicer običajno zajame, ko se v naši bližini srečujeta dve temperaturno zelo različni zračni masi. Takrat nad nami piha močan jugozahodni veter, ki poskrbi, da se vlažen zrak iznad morja razširi tudi nad naše kraje. Dež se še dodatno okrepi, ko topel in vlažen zrak trči ob prve hribe. Takrat lahko v hribovitem svetu zahodne Slovenije v enem samem dnevu pade tudi krepko čez 100 litrov dežja na kvadratni meter. V preteklosti se je tako že zgodilo, da so sušne razmere v le nekaj urah zamenjale narasle vode in poplave. Ni izključeno, da nas kaj podobnega ne čaka tudi letos.  

Pa nas lahko tudi letos preseneti kakšen ekstremen vremenski pojav?

Dolgoročne napovedi evropskega meteorološkega centra ECMWF kažejo, da bo letošnje jesensko tromesečje kot celota pri nas za kakšno stopinjo toplejše in predvsem v zahodnem delu države tudi nekoliko bolj namočeno od povprečja zadnjih 30 let. Pri padavinah bi lahko pomembno vlogo odigralo Sredozemsko morje, ki je trenutno za kar nekaj stopinj toplejše od povprečja. Toplejše morje lahko ob intenzivnih vremenskih procesih v ozračje odda več vlage kot hladnejše, zato je jeseni ob visoki temperaturi morja večja možnost za obilne padavine.  

Pretekli podatki nam torej kažejo, da je jesen izredno nestabilen letni čas, čemu lahko to pripišemo?

V tem letnem času količina Sončeve energije, ki jo prejmejo kraji na severni polobli, hitro upada. To pomeni, da tla precej več toplote oddajo v vesolje, kot pa jo prejmejo od Sonca. Še posebej je to izrazito nad polarnimi predeli, kjer se ravno v septembru začne oblikovati gmota mrzlega zraka, ki se lahko ob severnih vetrovih spusti tudi nad naše kraje. Če se to zgodi, lahko v jesenskih mesecih že zadiši po zimi. Po drugi strani pa se lahko k nam ob jugozahodnem vetru razširi zelo topla zračna masa iznad Sredozemlja in severne Afrike in takrat lahko beležimo še povsem poletne temperature.  

Kako pa se ta nestabilnost pokaže v praksi – na prehodu iz poletja v jesen?

V preteklosti so vročim poletjem sledile tako nadpovprečno tople kot tudi hladnejše jeseni. Do letos najbolj vroče poletje iz leta 2003 se je poslovilo s prehodom izrazite hladne fronte in septembra temperature tudi na Primorskem niso več presegle 30 stopinj Celzija, v drugi polovici oktobra pa so predvsem prebivalci višje ležečih krajev že morali poprijeti po lopatah za sneg. Na Bohinjskem je 23. oktobra tistega leta zapadlo kar 40 centimetrov snega in tudi Ljubljano je takrat prekrila nekajcentimetrska snežna odeja.  

Prav tako je snežilo oktobra leta 2011 in to celo dvakrat. A še preden nas je dosegla občutna ohladitev, smo v prvih dneh meseca še beležili temperature nad 25 stopinj, v Slapu pri Vipavi so petega oktobra izmerili celo 30 stopinj Celzija, kar je do danes še vedno oktobrski rekord.  

Kako kaže s snegom letos, nas lahko kmalu preseneti?

Hitre menjave vremena za jesenske mesece niso nič neobičajnega, so pa obiski zime pred decembrom običajno le kratkotrajni. Lahko se zgodi, da nas kmalu preseneti tudi že sneg.

Sicer je v preteklosti blizu nižinam snežilo tudi že septembra. Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je bilo zabeleženo 11. septembra 1972, ko so snežinke poplesavale na Koroškem. Zelo nizko je sredi septembra snežilo tudi leta 1977, ko je na Notranjskem in Kočevskem nad 700 metri nadmorske višine lokalno zapadlo celo več kot 10 cm snega, tanka snežna odeja je 17. septembra prekrila tudi Ribnico in Kočevje. No, letos so razmere povsem drugačne, saj so tudi najvišji vrhovi kopni in tako bo ostalo še vsaj kakšnih deset dni.