Hladno vreme nas je letos vse nekoliko presenetilo. Precej kmalu so tako na svoj račun prišli tisti, ki jim vročina ne sede najbolj, medtem ko ljubitelji poletja vseeno še upajo na kakšen topel sončni žarek. 

"Lanska jesen je bila rekordno topla in marsikje tudi precej suha, letošnja jesen pa naj bi bila po trenutnih napovedih nekoliko bolj mokra in posledično tudi nekoliko hladnejša. Vreme bo verjetno bolj spremenljivo, z več prehodi hladnih front, kar pomeni, da lahko pričakujemo več deževnih dni in hitre prehode iz toplejših v hladnejša obdobja in tudi obratno," pravi Rok Nosan. 

 Poletje še ni reklo zadnje besede

Po besedah Nosana poletju kljub vsemu še nismo povsem pomahali v slovo: "Poletje je v meteorološkem smislu že za nami, vendar narava pogosto ne sledi strogo koledarskim datumom. Jeseni so pogosti prehodi med hladnejšim in toplejšim vremenom. Tako lahko po nekaj hladnih dneh spet nastopijo bolj sončni in zelo topli dnevi s temperaturami, ki lahko celo v oktobru presežejo 25 stopinj Celzija. Za takšne izrazite otoplitve, ki sledijo prvemu jesenskemu hladu, se je uveljavil izraz babje ali indijansko poletje. Verjetno tudi letos ne bo izostalo." 

Jesen navadno prinese več padavin

Deževno vreme, ki je lani prizadelo večji del Slovenije, letos povzroča težave po nekaterih drugih delih Evrope. V Romuniji so zaradi poplav, ki jih je povzročilo močno deževje v srednji Evropi, umrli najmanj štirje ljudje, na Češkem je brez elektrike ostalo več kot 60 tisoč gospodinjstev, vremenski ciklon Boris pa ne prizanaša niti Avstrji in Poljski. 

Naš sogovornik sicer pravi, da so jeseni padavine običajno bolj pogoste, razlog pa je predvsem v večji aktivnosti ciklonov in prehodov hladnih fron: "Poleg tega je letos izjemno toplo tudi morje, kar lahko prispeva k močnejšim padavinam in intenzivnejšim vremenskim pojavom. Toplo morje namreč povečuje vlago v zraku, kar ob prisotnosti hladnih front poveča verjetnost za nastanek močnih nalivov. Ko se srečata zelo topel in vlažen zrak iznad Sredozemlja ter hladne zračne mase s severa, imamo pri nas običajno burno vremensko dogajanje."  

Bo med dežnimi kapljami kmalu padla tudi kakšna snežinka?

Hladnejše temperature, ki so nas vse nekoliko presenetile in v višjeležečih predelih že prinesle tudi nekaj snežink, sicer niso nobeno presenečenje, je za STA povedal Andrej Velkavrh. Kljub temu pa snega v nižinah v kratkem še ni za pričakovati. 

"V višjih predelih naše države (Rateče, Kranjska Gora, Bloke, Loški Potok ...) prvi sneg pogosto zapade že oktobra. V nižinskih predelih pa so glede na pretekla leta snežinke bolj verjetne šele v drugi polovici novembra ali na začetku decembra. Ob ugodnih razmerah, ko močne hladne fronte od severa ali severozahoda preidejo naše kraje, lahko tudi po nižinah sneži že oktobra. Nazadnje se je to zgodilo leta 2012, ko so ob koncu meseca ponekod na Dolenjskem izmerili kar 30 centimetrov snega," pa za konec še pojasni Rok Nosan.