Listje začne spreminjati svojo barvo, ko se na račun vse daljših noči močno zniža raven klorofila, ki daje listom zeleno barvo. Klorofil v poletnih mesecih spreminja sončno svetlobo v energijo, ki jo drevo potrebuje za rast. S prihodom jeseni pa se potrebe po energiji občutno zmanjšajo, saj se drevo začne pripravljati na zimsko mirovanje. Takrat se klorofil razgradi in do izraza pridejo druge barve, in sicer najprej rumena, ki je v listih prisotna že ves čas, če so razmere ugodne, pa pri nekaterih drevesnih vrstah začne nastajati celo rdeča barva.

Kdaj so jesenske barve najizrazitejše in kdaj listje začne odpadati? 

Jesenske barve so najizrazitejše, ko je prehod iz poletja v jesen hiter, dnevi so sončni in topli, noči pa hladne, vendar mora živo srebro še vztrajati nad ničlo. Ob zgodnji zmrzali listi prehitro porjavijo in odpadejo, kar se zgodi, še preden bi do izraza prišle druge, bolj izrazite barve.  

Glavni vzrok za obarvanje listja je torej zmanjšana količina klorofila in priprava na zimsko mirovanje, za najbolj slikovite rdeče odtenke pa poskrbi jesensko sonce. 

Dolgoletni podatki fenoloških opazovanj, ki jih opravljajo pri Agenciji RS za okolje, kažejo, da se drevesa obarvajo pozneje, kot so se pred petdesetimi leti. V Ljubljani rumenenje bukve nastopi v povprečju od sedem do osem dni pozneje, kot je nastopilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Še posebno izrazito je poznejši nastop jesenskega rumenenja opazen v zadnjih dvajsetih letih, kar lahko večinoma pripišemo podnebnim spremembam. 

Podatki tudi kažejo, da od obarvanja do odpadanja listja bukve v povprečju mine 12 dni, pri lipi pa je ta čas približno za dva dneva krajši. Odpadanje listja pospešujejo nizke temperature in močan veter, zaradi katerega lahko listje odpade tudi v le enem dnevu. 

Kako kaže letos? 

Žal bodo letos razmere nekoliko manj ugodne za izrazite barve jesenskega listja, saj z današnjim dnem vstopamo v daljše obdobje nestanovitnega vremena. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo do sredine prihodnjega tedna pogosto deževalo, v soboto, ko nas bo prešla vremenska fronta, bodo nastajale tudi nevihte z močnejšimi nalivi in sunki vetra.  V le 24 urah lahko marsikje v zahodni Sloveniji pade več kot sto litrov dežja na kvadratni meter, kar bo povzročilo močnejši porast in morda tudi razlivanje nekaterih rek in hudournikov.  

Povsem drugačne razmere smo imeli lani, ko sta bila september in oktober zelo skromna s padavinami, saj marsikje v obeh mesecih ni padla niti polovica običajnih padavin za ta čas. Le v Julijskih Alpah je v oktobru padlo nad sto, sicer pa večinoma od 40 do 90 litrov dežja na kvadratni meter. Med glavnimi meteorološkimi postajami je bil največji primanjkljaj zabeležen na Letališču Maribor, v Ratečah in Biljah pri Novi Gorici, kjer je v osrednjem jesenskem mesecu padla le tretjina povprečnih padavin za ta čas. 

Pred napovedanim deževjem, ki ga pričakujemo ob koncu tedna, je priporočljivo očistiti že odpadlo listje z dvorišč in iz odtočnih kanalov ter s tem preprečiti zastajanje vode. Prav tako je treba pograbiti listje pod sadnimi drevesi, saj se v njem lahko zadržujejo bolezni in škodljivci, toda bodite previdni, če se v listju skriva kak ježek, ki se pripravlja na zimo.