Kaj je žled?

Žled je zaledenela oblika padavin na tleh oziroma prevleka iz ledu, ki se lepi na predmete in zemeljsko površino.

Pojavi se, kadar se pri tleh zadržuje hladen zrak (temperature pod lediščem), v višinah pa veter prižene topel zrak. Če je zraven še možnost padavin (nimbostratusi), iz teh oblakov pada sneg do tople plasti, kjer se zaradi pozitivnih temperatur spremeni v tekočo obliko. Ko pa dež doseže prizemno plast hladnega zraka, se spet shladi in zamrzne (predvsem ob stiku s podlago). Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod lediščem, zato zamrznejo.

Žled je vremenski pojav, ki lahko pozimi povzroči največ škode predvsem v gozdovih in na električni napeljavi. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice, drogove ter tudi druge objekte ali predmete. Teža ledu je lahko tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo ali tudi podirajo se železni stebri, žice pa se ob zadostni količini žleda trgajo. Žled je izjemno nevaren v letalskem prometu, če letalo nima samodejnega odstranjevanja ledu.

Poleg vremenskih razmer je za nastanek žleda pomembna tudi izoblikovanost površja, ki njegovo uničujočo moč spreminja že na kratke razdalje. S prodorom toplih zračnih gmot, ki hladen zrak odrivajo, se del hladnega zraka lahko ujame v zaprtih kotanjah, kjer se dežne kapljice lahko tako zelo ohladijo, da zmrznejo in se ne nabirajo v enotni plasti. Zato žled najmanj prizadene najhladnejše dele pokrajin, najbolj izpostavljene pa so višje lege in lege na stiku sosednjih pokrajin.

Kaj se dogaja, ko nastopi žled? 

Za prikaz smo vzeli dogajanje ob izjemnem žledu leta 2014

Slika oziroma graf prikazuje vertikalno sondažo oziroma temperaturni presek nad Ljubljano, od 0 metrov nadmorske višine do pa do okrog 3000 metrov nadmorske višine.

Rdeča barva na sondaži prikazuje območje kritične plasti, zaradi katere je 1. 2.2014 pod 2200 m sneg prehajal v dež. To se je zgodilo zaradi dotoka toplega zraka iz jugozahoda, v tem območju so zapihali razmeroma močni južni do jugozahodni vetrovi, ki so ogreli to plast ozračja.

V prizemnih plasteh (pod 1100 m) se je 1. 2. zadrževal hladen zrak, ki je v naše kraje prispel že nekaj dni prej. Posledično so dežne kaplje, ko so vstopile v plast hladnejšega zraka, nazaj zmrzovale in tako se je debelil žled. Debelina žledu je bila odvisna od količine padavin in tega, kako nizka je bila temperatura. Spomnimo – takrat je občasno po nižinah padal leden dež tudi pri temperaturah okrog –3 °C. Ob takih razmerah nastopijo resne težave.

Zgodovina vremenskih dogodkov z žledom v Sloveniji

Srednjemočan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Večji žled je značilen predvsem za jugozahodno Slovenijo, na prehodu med Primorsko in Notranjsko. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo. Najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov.

Hujši žledolomi so predele Slovenije v zadnjih desetletjih zajeli v naslednjih obdobjih:

Novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m3 lesa.

Novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju na površini 21.000 hektarjev.

Konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom je poškodoval kar 8 % površine slovenskih gozdov, približno hektarjev. Poškodovanost je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju.

V zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 m3 lesne mase na slabih 8 % površine slovenskih gozdov (približno 82.000 ha). Najhuje so bili prizadeti gozdovi na Kranjskem.

Januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600 metrov.

Februar 2014 eden najhujših žledolomov v zadnjih 50 letih

Šlo je za eno največjih naravnih katastrof na naših tleh. Začelo se je 30. 1. 2014 na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območja. Nekaj dni pozneje je bil ledeni oklep na tem območju debel več kot 5 cm. Drugod po Sloveniji se je žledenje začelo 1. februarja. Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na pivškem in postojnskem območju, do 8 cm. Poškodbe na drevesih so nastajale od 30. januarja pa vse do 10. februarja, ko so se prevračala še posamezna drevesa.

Takrat je po ocenah Zavoda za Gozdove Slovenije poškodoval 500.000 hektarjev, tj. okrog 40 odstotkov slovenskega gozda. Poškodovanega je bilo 3 milijone kubičnih metrov lesa, kar predstavlja skoraj celoleten posek v Sloveniji. Brez električne energije je bilo zaradi žleda skupno 147.000 gospodinjstev. Nastalo je za več kot 400 milijonov evrov škode. Umrli sta dve osebi.

Značilnost vremenskega dogajanja med 30. januarjem in 5. februarjem 2014 je v tem, da je bila kombinacija pojavov, ki so povzročali veliko škodo, zelo dolgotrajna in intenzivna. Ni bil le žled tisti, ki je obremenjeval elektroenergetske, telekomunikacijske objekte, temveč tudi sneg, kar je povzročalo dodatne preobremenitve. Zanimivost te izjemne vremenske ujme je, da se žledenje ni pojavljalo na območju, ki je sicer med najbolj izpostavljenimi v Sloveniji, v Brkinih.

Analiza je pokazala, da se je žled v preteklosti pojavljal na določenih območjih, v zadnjih desetletjih pa ga občasno vidimo tudi tam, kjer prej ni bil prav prisoten. Ali je to morda vpliv podnebnih sprememb? Vprašanje ostaja za drugič ...